Novice
30. september 2025: Program Pohorje v štirih letnih časih in predavanje mag. Matjaža Ježa
9. september 2025: Otvoritev novega šolskega leta z dr. Violeto Bulc
20. avgust 2025: Medgeneracijski sprehod po pohorskem gozdu
5. junij 2025: Zvonovi cerkve Svete Trojice vabijo v Slovenske gorice
16. maj 2025: Mesto Koper – odsev sredozemskega in romanskega sveta
9. maj 2025: Potopisno predavanje Transibirska železnica – Od Moskve do Pekinga
11. april 2025: Ekskurzija v Jamo Pekel, Šempeter in na grad Žovnek
8. april 2025: Lutkovna predstava “Čombo – Sončni kralj”
7. april 2025: Navdihujoče srečanje z mag. Igorjem Plohlom: Ko omejitve postanejo priložnosti
18. marec 2025: Predstavitev knjige Svetišča narave in pogovor s pisateljico Ireno Cerar
4. marec 2025: Predavanje Miše Pušenjak – Prilagajanje pridelave zelenjave podnebnim spremembam
28. februar 2025: Predavanje LJUBO HUMEK, MARIBORSKI URBANIST IN ARHITEKT
7. februar 2025: Proslava ob kulturnem prazniku
24. januar 2025: Z južno železnico do modernejšega Maribora
17. januar 2025: Moje mesto Maribor. Pokrajinski muzej Maribor – Pohorsko steklo, steklo z dušo
13. december 2024: Svetloba decembrskih luči v Varaždinu
15. november 2024: Ekskurzija v Vipavo
11. november 2024: Čarobni svet Martinovanja – Tradicija in sodobnost
18. oktober 2024: Ekskurzija v Rogaško Slatino in Olimje: Zdravje je med zemljo, nebom in menihi
15. maj 2024: Festival duševnega zdravja
17. maj 2024: Po dolenjskih poteh, od Kostanjevice do Pleterij, kjer se nebesa stikajo z zemljo
13. maj 2024: Umetnostno-zgodovinski sprehod po pokopališču Pobrežje
23. april 2024: Zdravje je doma v naročju narave
12. april. 2024: »TRST JE NAŠ« – razstava Vincenta van Gogha in ogled mesta
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Maribor smo v torek, 30. septembra 2025, začeli z izvedbo novega izobraževalnega programa »Pohorje v štirih letnih časih – program za radovedne in aktivne«. Program bo skozi celotno šolsko leto ponujal številne priložnosti za raziskovanje Pohorja: od delavnic, strokovnih predavanj, ekskurzij in pohodov pa vse do kulinaričnih in drugih doživetij.
Prvo srečanje je otvorilo predavanje mag. Matjaža Ježa z naslovom »Bistvo varstva narave je v odnosu do nje – ali nam kaj pomeni ali pa ne«. Predavatelj, biolog in naravovarstvenik, dolgoletni raziskovalec metuljev ter pobudnik za zavarovanje Pohorja kot regijskega parka, nas je spodbudil k razmisleku o pomenu odnosa do narave in prostora, ki ga vsi skupaj soustvarjamo.
Predavanju je sledila projekcija dokumentarnega filma »Življenje pohorskih planj«, ki slikovito prikazuje pestrost rastlinskega in živalskega sveta ter etnografske značilnosti tradicionalne rabe pohorskih travišč. Film si lahko ogledate tudi na spletu: https://www.youtube.com/watch?v=FInTAg2kZlg
Dogodek je bil hkrati začetek bogatega in raznolikega programa, ki ga pripravljamo za vse člane. O posameznih delavnicah, pohodih, predavanjih, kuharskih delavnicah in strokovnih ekskurzijah boste pravočasno obveščeni z vabili.
Veselimo se skupnega raziskovanja Pohorja v vseh njegovih razsežnostih in štirih letnih časih!
V torek, 9. septembra 2025, je Univerza za tretje življenjsko obdobje Maribor v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor priredila poletno srečanje in otvoritev novega šolskega leta.
Dogodek je odprla predsednica društva Zdenka Pašić, nato pa sta zbrane nagovorili še Lilijana Zorko, vodja Sektorja za zdravstvo in socialno varstvo pri Mestni občini Maribor, ter Jasna Dominko Baloh, direktorica Dobe.
Po uvodnih nagovorih so udeleženci prisluhnili predavanju posebne gostje dr. Violete Bulc – podjetnice, inovacijske strateginje, nekdanje evropske komisarke in dolgoletne promotorke trajnostnega razvoja.
Predavanje z naslovom »Odnosi so esenca našega obstoja« je izpostavilo pomen pristnih odnosov v sodobnem svetu. Bulčeva je poudarila, da nas je industrijska revolucija odtujila od narave, sočloveka in tudi od samih sebe, kar pogosto vodi v manipulacijo, izgubo pristnosti in celo bolezni. Opozorila je, da virtualni svet sprejemanje drugačnosti otežuje, ljudje pa sodimo na podlagi lastnih kapric in neizpolnjenih potreb.
Kot je dejala, sodobnega človeka prepogosto vodi razum, medtem ko srce ostaja prezrto. Najboljša pot je kombinacija obojega – srce nas vodi k avtentičnosti, razum pa pomaga uresničevati dolgoročne cilje. Dotaknila se je tudi osnov kvantne fizike in dejstva, da je vse med seboj povezano: »Če se nasmejimo, se bodo smejali tudi drugi. S svojo prisotnostjo vplivamo na svet okoli sebe – zato izbirajmo misli, ki nas navdihujejo.«
Dogodek je bil tudi priložnost za predstavitev nove četrte številke glasila Nova znanja in brošure z aktualnimi izobraževalnimi programi za letošnje šolsko leto. Univerza za tretje življenjsko obdobje Maribor vabi vse člane k vpisu ter aktivnemu sodelovanju pri programih, ki združujejo učenje, ustvarjalnost in medgeneracijsko povezovanje.
V sredo, 20. avgusta 2025, smo se udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor skupaj z vnuki odpravili na medgeneracijski sprehod po Rozkini gozdni učni poti na Pohorju. Dopoldne je minilo v prijetnem raziskovanju gozda, ki nam je tokrat zares »pripovedoval« svoje zgodbe.
Pod vodstvom Hedvike Jenčič in Darke Tancer-Kajnih smo spoznavali različna drevesa, se pogovarjali o gozdnih živalih in njihovem pomenu, prisluhnili govorici narave ter odkrivali pravljično izročilo, ki se skriva med drevesi. Otroci so uživali v igrah in nalogah, odrasli pa v sproščenem pogovoru in druženju.
Sprehajali smo se po položni, prijetni poti, ki je bila primerna za vse generacije. Malica iz nahrbtnika je poskrbela za prijeten počitek in še več smeha ob skupni mizi.
Dogodek je bil poln topline, povezanosti in veselja ob druženju v naravi. Udeleženci so pohvalili čudovit program in izrazili željo, da bi podobnih srečanj bilo še več.
Poletje se je razbohotilo po travnikih in gozdovih. Narava si je odela že poletno oblačilo in počitnice se nam nasmihajo. Še enkrat na ekskurzijo, pa zbogom do jeseni. Pot nas tokrat ni vodila daleč, ampak v Slovenske gorice. Ogledali smo si Grad Cmurek. V njegovih prostorih je od leta 2013 Muzej norosti, ki je nastal z namenom ohranjanja zgodovine gradu in Zavoda za duševne in živčno bolne. Predstavlja prostor spominjanja in pričevanj o življenju in delu v nekdanjem zavodu.
Naša druga točka je bila Sveta Trojica v Slovenskih goricah, katere znamenitost je velika baročna cerkev s tremi novimi zvoniki. Cerkev s samostanom stoji na vrhu hriba, kjer so po legendi ljudje večkrat videli goreti tri luči ali tri zvezde nenavadne oblike, zato so z dovoljenjem škofa na tem mestu postavili cerkev Svete Trojice.
Ogled gradu Cmurek – Muzej norosti
Grad Cmurek stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek.
Eden bolj zanimivih muzejev v Sloveniji je gotovo Muzej norosti. Sprehod čez grad Cmurek, v katerem je več desetletij deloval Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec – Trate, vas ne bo pustil ravnodušnih. Ustanova je namreč prepletena z neverjetnimi zgodbami tistih, ki jih je usoda spravila za obzidje gradu. O tem bodo spregovorile zgodbe nekdanjih zaposlenih, stanovalcev in njihovih svojcev. V gradu Cmurek je na ogled več stalnih razstav, med njimi tudi razstava Romanska arhitektura na Slovenskem ter razstava Gotska arhitektura v Sloveniji. Leta 2023 je Muzej norosti prejel Valvasorjevo častno priznanje za posebne zasluge pri varstvu kulturne dediščine in težavni interpretaciji fenomena norosti.
Ogled cerkve Svete Trojice s samostanom
Na griču, obdanem z zelenjem in drevesi, kraljuje cerkev Svete Trojice, po kateri je naselje dobilo ime. S svojimi tremi zvoniki, ki ponosno silijo proti nebu, od daleč pozdravlja domačine in vabi utrujenega popotnika, da jo obišče. Na tem kraju so že leta 1631 postavili leseno kapelo v čast Svetemu Duhu, ki so jo ljudje množično obiskovali. Ko so med leti 1636 in 1640 tam postavili cerkev Svete Trojice, se je začel kraj imenovati Sveta Trojica v Slovenskih Goricah.
Ker so se tukaj začeli goditi čudeži, se je število romarjev zelo hitro večalo. Leta 1663 so cerkev zato prevzeli avguštinci. Cerkev ima bogato poslikavo in opremo, krasijo jo številni kipi. Poleg glavnega oltarja je še deset stranskih. Ima pet zvonov in velike orgle. V samostanu ob cerkvi se nahajata bogata knjižnica in muzej, v samostanski kleti pa je protokolarno-razstavni center.
Mesec maj je vstopil v naš koledar ves s soncem obsijan in zdi se, da poletje hoče izriniti pomlad iz naših krajev. Zadišalo je po počitnicah in želje po morju so prebudile dopustniške izzive. Kam smo krenili tokrat? Seveda proti morju. Naš cilj je bil mesto Koper, katerega pestro zgodovino je krojil njegov geografski položaj, v katerem se od nekdaj mešajo kulture, in je poleg ekonomskega pomena tudi kulturno in umetniško bogato mesto. Sprehodili smo se po njegovem jedru, spoznavali njegove znamenitosti, kot je Pretorska palača z muzejem lekarništva, obiskali Pokrajinski muzej Koper in si ogledali umetniško bogato Stolno cerkev Marijinega vnebovzetja.
Voden ogled Pretorske palače z muzejem lekarništva.
Zaradi svoje bogate preteklosti in razgibane zgodovine se Koper ponaša z zanimivo mestno arhitekturo in je zato privlačen tudi za številne turiste. Današnja podoba mesta ima korenine v preteklosti.
Pretorska palača, stoječa na osrednjem mestnem trgu v Kopru, je zgodovinski dragulj mesta, zgrajen v 13. stoletju in preoblikovan sredi 15. stoletja. Njena arhitektura, ki združuje pozno gotski, renesančni slog in beneško gotiko, ter notranjost, opremljena za reprezentančne potrebe občine, pripovedujeta o dolgi zgodovini oblasti in kulture v Kopru. Palača danes gosti poročno dvorano, protokolarno županovo sobo, sejno sobo občinskega sveta, TIC in staro lekarno, kar jo uvršča med najbolj priljubljene znamenitosti Kopra.
Ogled Pokrajinskega muzeja Koper
Pokrajinski muzej Koper, ki se nahaja v čudoviti iz 17. stoletja, je največji muzej v slovenski Istri. Ustanovljen je bil leta 1910, uradno pa je odprl svoja vrata 18. marca 1911. V matični muzejski stavbi lahko občudujete arheološko, umetnostno, kulturno-zgodovinsko zbirko in zbirko novejše zgodovine. Tu hranijo plemiške grbe, slike, orožje, renesančne kipe, starinska glasbila, medalje, uniforme in obsežno razstavo o narodnoosvobodilnem boju ter vprašanjih določitve meje med Jugoslavijo in Italijo. Sprehodili smo se po čudovitem muzejskem vrtu – lapidariju, kjer so umetnine in zgodovinski eksponati postavljeni na prostem, kar ustvarja edinstveno vzdušje.
Ogled Stolne cerkve Marijinega vnebovzetja
Po nekaterih virih naj bi bila to že šesta cerkev na tem mestu. Sedanja cerkev je nastala v 11. V prvi polovici 18. stoletja so stolnico povečali, danes pa velja za eno največjih v Sloveniji, z dolžino 70 metrov in širino 25 metrov. V njej si lahko ogledate umetnine Vittoreja Carpaccia, med katerimi izstopa njegova izjemna oltarna slika Marija z detetom in šestimi svetniki. V cerkvi je tudi marmorni nagrobnik sv. Nazarija. Posebnost koprske stolnice je krstilnica – Rotunda Karmelske Matere božje. V stolnici se nahajajo tudi veličastne manualne simfonične orgle, največje cerkvene orgle v Sloveniji.
V petek, 9. maja 2025 smo izvedli zanimivo potopisno predavanje. Navdušeni obiskovalci smo imeli priložnost prisluhniti izjemnemu predavatelju in izkušenemu popotniku Zoranu Furmanu, ki nas je s slikovitim in doživeto pripovedovanim predavanjem popeljal na več kot 7.600 kilometrov dolgo potovanje po legendarni Transibirski železnici – od Moskve do Pekinga.
Predavanje je ponudilo mnogo več kot le prikaz poti – bilo je pravo potovanje skozi čas, kulturo in prostranstva treh držav. Začeli smo v ruski prestolnici Moskvi, kjer smo virtualno obiskali Rdeči trg, Kremelj in pisano katedralo Sv. Vasilija. Nato smo se podali na petdnevno potovanje z vlakom, ki nas je skozi širno Rusijo in zanimiva srečanja s sopotniki pripeljalo do Mongolije. V Ulan Batorju smo utrip mesta doživeli v času tradicionalnega festivala Naadam, ki je s svojimi konjskimi dirkami, lokostrelstvom in rokoborbo predstavil bogato nomadsko dediščino.
Pot smo nadaljevali na Kitajsko, kjer nas je predavatelj navdušil s pripovedjo o znamenitostih, kot so Prepovedano mesto, Kitajski zid, glineni vojščaki v Xianu ter park pand in kip Velikega Bude v Chengduju. Zaključek potovanja je pripadal futurističnemu Šanghaju, kjer se sodobna arhitektura in tradicionalna kultura prepletata v dih jemajočo celoto.
Zoran Furman je z več kot 20-letnimi izkušnjami in 872 izvedenimi potopisnimi predavanji dokazal, da zna občinstvo navdušiti, ganiti in spodbuditi k razmišljanju o širšem svetu. Dogodek je bil odlično obiskan in toplo sprejet, kar nas še dodatno motivira za prihodnja potopisna srečanja.
Zadnji petek pred cvetno nedeljo, ko je pomladna oprava sijala v svoji sveže zeleni barvi in so bile češnje kot neveste v belem, smo se zopet odpravili na ekskurzijo. Pot nas je vodila v Savinjsko dolino, kjer smo najprej obiskali Jamo Pekel, ki je dobila ime po zanimivem skalnem vhodu, podobnem hudiču. Sprehajali smo se po njenem čarobnem podzemnem svetu s podzemnim slapom in številnimi kapniki.
V nadaljevanju smo obiskali Rimsko nekropolo pri Šempetru in spoznavali 2000 let stare spomenike, ki spadajo med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in Srednji Evropi. V lapidariju, muzeju na prostem, so tako pred našimi očmi zasijale prečudovite grobnice Rimljanov z reliefi, ki so delo vrhunskih mojstrov takratnega časa.
Na pobočju zakrasele planote Dobrovelj stojijo obnovljene ruševine enega najstarejših gradov na Slovenskem, nekoč mogočnega in pomembnega Gradu Žovnek, katerega zidovi skrivajo številne zgodovinske zanimivosti; na gradu je umrl mož Veronike Deseniške, grof Friderik II. Celjski, njegov sin Ulrik II. pa je na gradu našel zaklad, … Po sprehodu do gradu, ki leži na nadmorski višini 409 m, nas je sprejela grajska gospoda in nas popeljala v skrivnostni čas srednjega veka.
Voden ogled čarobne kraške jame, Jame Pekel.
Milijone let je potok Ponikvica tekel po planoti Ponikvanskega krasa, pronical skozi apnenčasta tla in sredi Spodnje Savinjske doline ustvaril čarobno kraško jamo. Kanček domišljije nam nad vhodom v jamo razkrije podobo hudiča. Pozimi, ko je zunanja temperatura nižja od temperature v jami, se iz vhoda včasih kadi. Zato so se naši predniki jame bali in ji nadeli ime Jama Pekel. Vhodni del jame so obiskovali že v prejšnjih stoletjih, zaslovela je, ko jo je 1860 delno raziskal graški raziskovalec Reibenschuh. V notranjosti so našli kosti neandertalca.
Sprehod po muzeju na prostem, Rimski nekropoli
Pred skoraj 2000 leti je skozi Šempeter vodila sila pomembna rimska cesta. V okolici so imeli posestva mnogi rimski veljaki in upravniki iz Celeje in nekateri med njimi so svoje grobnice postavili prav v šempetrski rimski nekropoli. Grobnice iz pohorskega marmorja krasijo reliefno upodobljeni kipi, tam pokopanih družin. Vsaka grobnica pripoveduje svojo 2000 let staro zgodbo, opisuje antično mitologijo in govori o življenju Rimljanov na naših tleh.
Ogled Gradu Žovnek
Grad Žovnek je bil družinski dom svobodnih gospodov Žovneških, kasnejših Celjskih knezov. Ti so v srednjem veku močno zaznamovali razvoj celotne Srednje Evrope. Bili so ena najmočnejših in največjih plemiških družin. Postali so tudi ena najbogatejših srednjeevropskih dinastij, ki se je po selitvi v Celje povzpela najprej do naziva grofov in kasneje do naziva deželnih knezov in tako dobila svojo Celjsko kneževino. Žovneško-Celjski so simbol srednjeveške državnosti, tri zvezdice iz njihovega celjskega grba pa častno krasijo slovensko zastavo, v opomin, da je zelo pomemben del zgodovine slovenskega in tudi evropskega naroda prav tu pri nas v Spodnji Savinjski dolini.
V torek, 8. aprila 2025, je v prostorih DOBE na Prešernovi 1 v Mariboru potekala prav posebna lutkovna predstava za najmlajše in vse, ki uživajo v pravljičnih svetovih. Članice Lutkovnega kluba Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor (Viktorija Marčič, Zinka Podkrižnik, Božidara Zakelšek, Alenka Regoršek, Jožica Mejal, Vlasta Neral, Mojca Šeško) so tudi letos pripravile izvirno in zabavno predstavo, s katero so razveselile otroke, vnuke in njihove spremljevalce.
Predstava z naslovom »Čombo – Sončni kralj« temelji na stari indijanski pravljici. Dramsko besedilo je spisal priznani mariborski ustvarjalec Rok Gregor Vilčnik – ROKGRE, za glasbo pa je poskrbela Barbara Marčič Lavrič.
Zgodba je postavljena na kmečko dvorišče, kjer kraljuje petelin, ki vsak dan zvesto kliče sonce. V njegovi družbi so kokoši, katerih naloga je redno nesti jajca. Toda petelin, ki se boji konkurence, vsakršno pisano jajce takoj uniči, saj se boji, da bi se iz njega izvalil še kak drug petelin. Kokoši ga spoštujejo in mu sledijo, dokler nekega dne ne pride do zapleta in iz enega jajca se vendarle izvali mali petelinček. Kako se je to zgodilo in kdo je prevaral ponosnega Čomba, je predstava razkrila z veliko mero humorja in topline.
Obiskovalci vseh generacij so uživali v duhoviti in domiselno uprizorjeni zgodbi, ki je poleg zabave ponudila tudi razmislek o strahu pred spremembami, moči kolektivne zavesti in pomembnosti sprejemanja drugačnosti.
Dogodek je znova dokazal, kako dragocena so prizadevanja članic Lutkovnega kluba, ki z ustvarjalnostjo in predanostjo bogatijo kulturno dogajanje ter prinašajo veselje tako najmlajšim kot tudi starejšim obiskovalcem.
Foto: Ivo Vek
V ponedeljek, 7. aprila 2025, smo se v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor zbrali na posebnem dogodku, ki ga je organizirala Univerza za tretje življenjsko obdobje. Gost srečanja je bil mag. Igor Plohl, izjemen človek, ki s svojo zgodbo, voljo in ustvarjalnostjo navdihuje tako mlade kot starejše.
Igor Plohl je po nesreči, v kateri je zaradi padca z lestve postal paraplegik, skozi dolgotrajno rehabilitacijo znova našel pot do samostojnega življenja. Kljub gibalnim omejitvam je ostal aktiven, ustvarjalen in predvsem – pozitiven. Svojo življenjsko izkušnjo je predstavil na iskren in ganljiv način ter z nami delil tako izzive kot rešitve, ki mu pomagajo vsak dan.
Posebej navdihujoče je njegovo ustvarjanje za otroke – piše poučne knjige, s katerimi ozavešča o sprejemanju drugačnosti, življenju z invalidnostjo ter pomenu vztrajnosti in poguma. Ob tem pa poudarja tudi, kako pomembno je, da se ne ujamemo v lastne miselne ovire, temveč si dovolimo pogledati na svet drugače.
Dogodek ni bil le pripoved o osebni zgodbi, temveč tudi opomnik vsem prisotnim, da smo kljub različnim omejitvam – fizičnim ali mentalnim – sposobni ustvarjati, se razvijati in živeti polno življenje.
Za vse, ki si želite izvedeti več, si lahko ogledate zanimive posnetke o premagovanju ovir in Levu Rogiju, junaku njegovih knjig, na YouTube kanalu Lev Rogi: https://www.youtube.com/@levrogi9794
Vabimo vas tudi k ogledu navdihujočega posnetka Yes, I Can, v katerem se predstavijo uspešni športniki in glasbeniki z invalidnostjo, ki s svojo zgodbo dokazujejo, da je z voljo mogoče prav vse: https://www.youtube.com/watch?v=vzjuQoNM534
Hvaležni smo mag. Igorju Plohlu za njegovo srčnost in sporočilo, ki nam bo še dolgo ostalo v mislih: “Ni pomembno, kaj ne zmoremo – pomembno je, kaj vse še zmoremo.”
Naša pot nas je na prvi spomladanski dan tokrat vodila na Gorenjsko v mesto Kranj, ki se ponaša z več naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in je kraj, v katerem je zadnja leta preživel dr. France Prešeren. Sprehodili smo se po Prešernovem gaju, obiskali Spominski muzej Prešernovo hišo, v kateri je pesnik dočakal svojo zadnjo uro.
Ob sprehodu po mestu smo si ogledali znamenite meščanske hiše in prisluhnili o njihovi zgodovini. Podali smo se tudi v rove pod starim delom mesta, ki so jih zgradili med 2. svetovno vojno in so prvotno služili kot mestno zaklonišče. V njih smo si ogledali razstavo, ki podrobneje predstavlja zgodovino kranjskega podzemlja. Obiskali smo grad Khislstein in si v njem ogledali razstavo Prelepa Gorenjska.
Voden ogled starega mestnega jedra, Prešernov gaj in skrivnostni rovi pod mestom.
Kranj Predstavlja gospodarsko, trgovsko, prometno, izobraževalno in kulturno središče Gorenjske in je tretje največje slovensko mesto.
Kranj, obkrožen z rekama Savo in Kokro, ima bogato zgodovino. Arheološke najdbe kažejo, da je naselje obstajalo že pred več kot 6000 leti, kar ga uvršča med najstarejša v Sloveniji. Kranj je pomembno zgodovinsko središče, saj je dal ime pokrajini Kranjska in bil prva prestolnica Slovencev v 8. stoletju.
Leta 1983 je bilo staro mestno jedro Kranja razglašeno za kulturni spomenik.
Z vodičem smo spoznavali staro mestno jedro Kranja, ki je med najbolj očarljivimi v Sloveniji, stoji na 30 metrov visoki skali v objemu rek Save in Kokre.
Središče mesta je osredotočeno na Glavni trg, ki ga obdajajo značilne meščanske hiše s portali. Trg se je razvijal v 16. in 17. stoletju, predstavlja srce starega mestnega jedra in ponuja vpogled v meščansko arhitekturo tistega časa. Tukaj stoji tudi rekonstrukcija mestnega vodnjaka iz 19. stoletja, ki ponazarja mestno zgodovino. Mestna hiša združuje dve stavbi, ki sta imeli različne namene v preteklosti.
Velik pečat je v Kranju pustil arhitekt Jože Plečnik. Oblikoval je pročelje Prešernovega gledališča, hišo kranjskega zdravnika dr. Jožeta Bežka ter arkade in stopnišče z vodnjakom pri nekdanjih mestnih vratih. V Prešernovem gaju smo sespomnili našega pesnika in številnih drugih pomembnih Slovencev, ki so tam pokopani.
28. decembra 1952 so na Glavnem trgu med župnijsko cerkvijo Sv. Kancijana in Prešernovim gledališčem odkrili 5 metrov visok bronasti odlitek največjega slovenskega pesnika.
Pod starim mestom Kranj se skrivajo rovi, ki so jih zgradili med 2. svetovno vojno in so prvotno služili kot mestno zaklonišče. Pot je dolga 1300 metrov in vodi skozi kranjsko konglomeratno skalo.
Ogled Prešernove hiše in gradu Kieselstein
Grad Khislstein, sredi mestnega jedra Kranja, stoji nad prehodom čez Savo, na delu mestnega pomola, kjer je bilo utrdbeno področje od antičnega obdobja do zgodnjega srednjega veka. Tu je stalo obzidje že pred 1500 leti. Zemljišče so leta 1256 dobili v last Ortenburžani in na njem zgradili utrdbo. Po njihovem izumrtju v 15. stoletju je prešla v last Celjskih grofov in po smrti zadnjega Celjana pripadla Habsburžanom. Sredi 16. stoletja ga je kupil baron Janž Khisl in mu nadel današnjo podobo, po njem pa je grad dobil tudi ime. Stavba je bila leta 1952 prezidana po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.
V Prešernovi hiši v Kranju, kjer je od jeseni leta 1846 pa do smrti 8. februarja 1849 prebival najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren, je urejen spominski muzej s pesnikovimi originalnimi deli, dragocenimi zgodnjimi tiski in sobo, opremljeno z originalnim pohištvom. V tej sobi je sodobno postavljena stalna razstava, ki prikazuje pesnikovo življenje. Prešernov spominski muzej je vreden ogleda.
18. marec 2025: Predstavitev knjige Svetišča narave in pogovor s pisateljico Ireno Cerar
V torek, 18. marca 2025 smo na U3ŽO organizirali izjemno zanimiv pogovor s priznano pisateljico in pripovedovalko Ireno Cerar. Dogodek je bil posvečen njeni knjigi Svetišča narave, za katero je prejela Veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma Naj knjiga 2024.
Pogovor je vodila gospa Darka Tancer-Kajnih, ki je s premišljenimi vprašanji osvetlila različne plasti knjige, ki združuje terenska doživetja, naravoslovne zanimivosti, literarne in mitološke elemente ter osebne refleksije avtorice. Irena Cerar je s svojo pripovedjo navdušila prisotne in jih popeljala v svet naravnih svetišč, kjer se stikata zunanja pokrajina in notranje doživljanje.
Poleg Svetišč narave je bila beseda namenjena tudi njeni priljubljeni seriji Pravljične poti, ki je med bralci izredno dobro sprejeta kot zbirka pohodniških družinskih vodnikov. Udeleženci so imeli priložnost spoznati tudi njeno delo Potepuški okruški, s katerim je leta 2022 osvojila nagrado za najboljši literarni potopis.
Dogodek je pritegnil lepo število obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili avtorici in po koncu pogovora sodelovali v razpravi. Navdušeni nad njenim pripovedovalskim talentom so se mnogi odločili tudi za nakup njenih knjig, ki so bile po prireditvi na voljo.
Pogovor s pisateljico Ireno Cerar je bil nepozabno doživetje za vse ljubitelje narave, literature in zgodb, ki nas povezujejo z našim okoljem. Udeleženci so iz dvorane odhajali obogateni z novimi vpogledi in navdihom za nadaljnje raziskovanje sveta skozi pripovedi in lastne izkušnje.
4. marec 2025: Predavanje Miše Pušenjak – Prilagajanje pridelave zelenjave podnebnim spremembam
V torek, 4. marca 2024, smo se člani in članice Univerze za tretje življenjsko obdobje zbrali na rednem letnem zboru, ki se je odvijal v prijetnem in sproščenem vzdušju. Dogodek smo pričeli ob s formalnim delom, kjer smo potrdili letno poročilo za leto 2024 in razpravljali o nadaljnjih aktivnostih in načrtih za prihodnje obdobje.
Po uradnem delu nas je nagovorila gospa Miša Pušenjak, priznana agronomka, publicistka in avtorica vrtnarskih priročnikov. S svojim bogatim znanjem in izkušnjami s področja zelenjadarstva in okrasnih rastlin je izvedla izjemno zanimivo predavanje z naslovom Prilagajanje pridelave zelenjave podnebnim spremembam.
V predavanju je poudarila, da so se vremenske razmere v zadnjem desetletju močno spremenile, medtem ko se naše vrtnarske prakse pogosto niso prilagodile tem spremembam. Izpostavila je pomen prilagodljivosti pri delu na vrtu in nujnost uvajanja preventivnih ukrepov za zagotavljanje zdravega pridelka. Udeleženci smo z zanimanjem prisluhnili njenim strokovnim nasvetom, kako se ustrezno odzvati na spremenjene vremenske pogoje ter kako izboljšati načine vrtnarjenja v prihodnosti.
28. februar 2025: Predavanje LJUBO HUMEK, MARIBORSKI URBANIST IN ARHITEKT
V petek, 28. februarja 2025, smo gostili zanimivo predavanje o urbanistu in arhitektu Ljubu Humku. Predavanje je vodila mag. Mojca Štuhec, mentorica programa Umetnostna zgodovina.
Ljubo Humek je leta 1949 pripravil enovit regulacijski načrt za širitev mesta Maribor. Pri tem je posebno pozornost namenil vključevanju zelenih in rekreativnih površin v nove mestne predele. Prav tako je opozarjal na pomen ohranjanja in revitalizacije starega mestnega jedra. Njegovo delo v naslednjem desetletju je pomembno prispevalo k nastanku prvih stanovanjskih sosesk z visokim standardom bivanja, kar je Mariboru prineslo sloves mesta drevoredov in parkov.
Predavanje je ponudilo dragocen vpogled v Humkovo vizijo urbanizma ter njegov trajnostni pristop k mestnemu načrtovanju. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi, ki je osvetlila pomen njegovih načrtov za sodobni Maribor.
21. februar 2025: Ekskurzija – Cankarjeva skodelica kave na Vrhniki, Tesla in Titovi avtomobili v Bistri
Naša pot nas je tokrat vodila na Vrhniko, katere preteklost smo spoznavali od prazgodovine do danes. Vrhnika se ponaša z več naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, vendar izstopa predvsem kot rojstni kraj Ivana Cankarja, ki predstavlja temeljni del njene identitete. Sprehodili smo se po poteh Cankarjeve mladosti, spoznavali Vrhniko ter njene znamenitosti. V drugem delu ekskurzije smo se odpravili v Bistro v Tehniški muzej Slovenije, ki je namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske tehniške dediščine. Po končanem programu smo imeli kosilo v bližini Tehniškega muzeja Slovenije.
Vrhnika
Mesto Vrhniko naj bi po legendi ustanovili Argonavti, ki so pod vodstvom Jazona pripluli po Savi in Ljubljanici iz Črnega morja. Ko so prišli do izvira Ljubljanice na tem mestu, so morali ladjo razstaviti in prenesti po kopnem do obale Jadranskega morja. Njihova ladja je upodobljena v občinskem grbu.
Obiskali smo Cankarjevo spominsko hišo in se z lokalnim vodičem sprehodili po poti Cankarjeve mladosti, od enajste šole mimo sodišča do Sv. Trojice in »klanca siromakov« pa vse do cerkve sv. Pavla, kjer je Cankar preživel dobršen del otroštva, in naprej do njegove stare šole in pokopališča, kjer je pokopana njegova družina. Naš potep po Vrhniki smo zaključili pri Močilniku, kjer izvira reka Ljubljanica.
Tehniški muzej Slovenije v Bistri
Tehniški muzej Slovenije je bil ustanovljen leta 1951 na predlog Cirila Rekarja z namenom evidentiranja, dokumentiranja, zbiranja, urejanja, hranjenja in zavarovanja tehniško kulturne dediščine, tehniških premičnih spomenikov in znamenitosti na področju Slovenije. Sedež Tehniškega muzeja Slovenij je v nekdanjem kartuzijanskem samostanu Bistra v Bistri pri Vrhniki, kjer so na nekaj več kot 6000 m² razstavnih površin na ogled stalne zbirke s področij kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike.
Nekaj zanimivosti iz muzeja: 15 avtomobilov, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Večinoma gre za zelo redke primerke prestižnih limuzin z visoko tehnično in zgodovinsko vrednostjo.
V muzeju je razstava o zgodovini tiskane besede in tiskarske tehnike na Slovenskem. Na ogled sta tudi faksimila prvih slovenskih tiskanih knjig, Trubarjevega Katekizma z Abecednikom (1550), ter prvega slovenskega prevoda Svetega pisma, Dalmatinove Bibilije (1584).
V muzeju je tudi Teslin laboratorij, v katerem so nam predstavili nekaj Teslinih poizkusov.
11. februar 2025: Kuharska delavnica v sklopu programa Zdrava prehrana za zrela leta: kako ohraniti vitalnost
V torek, 11. februarja 2025, smo na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor v sklopu programa “Zdrava prehrana za zrela leta: kako ohraniti vitalnost”, ki ga vodi mentorica Lara Dobaj, izvedli kuharsko delavnico.
Dogodka so se udeležili udeleženci programa, ki so se želeli seznaniti z načini priprave zdravih in okusnih obrokov, prilagojenih potrebam starejših. Delavnico sta pod mentorstvom Lare Dobaj vodili študentki, ki sta prikazali praktične kuharske postopke ter predstavili različne možnosti za uravnoteženo prehrano. Udeleženci so imeli priložnost spoznati koristne prehranske nasvete in degustirali pripravljene jedi. Pridobili so dragocene informacije o pomenu zdrave prehrane v zrelih letih. Dogodek je potekal v prijetnem in interaktivnem vzdušju, pri čemer so bili vsi prisotni deležni strokovnih nasvetov in praktičnih izkušenj.
7. februar 2025: Proslava ob kulturnem prazniku
Ob slovenskem kulturnem prazniku je Univerza za tretje življenjsko obdobje Maribor 7. februarja 2025 v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor organizirala poseben kulturni dogodek z naslovom Kulturna dediščina – snovna in nesnovna, slovenska in svetovna.
Osrednja gostja dogodka je bila gospa Magdalena Tovornik, prva županja mesta Maribor, častna občanka, nekdanja veleposlanica RS v Franciji in pri UNESCO ter pomembna osebnost na področju šolstva, politike in diplomacije. V svojem nagovoru je izpostavila pomen ohranjanja kulturne dediščine, tako slovenske kot svetovne, ter delila svoje bogate izkušnje in vpogled v razvoj kulture v Mariboru in širše.
Dogodek so s svojimi glasbenimi točkami obogatili učenci Osnovne šole Franceta Prešerna Maribor pod mentorstvom Metke Kuraj, ki so s svojim nastopom dodali medgeneracijsko noto ter prispevali k prijetnemu vzdušju. Poleg glasbenih prispevkov so obiskovalci uživali tudi v literarnih vložkih, ki so dodatno obogatili praznično obeležitev kulturnega dne.
Dogodek je povezoval različne generacije v duhu spoštovanja kulturne dediščine in poudaril njen pomen za prihodnje rodove.
24. januar 2025: Z južno železnico do modernejšega Maribora
V petek, 24. januarja 2025 smo izvedli predavanje o arhitekturi in urbanizmu Maribora med letoma 1864 in 1918 z naslovom: Z južno železnico do modernejšega Maribora, ki ga je vodila mag. Mojca Štuhec, mentorica programa Umetnostna zgodovina.
V obdobju sedmih desetletjih se je manjše provincialno mesto družbeno in urbanistično razvilo v največje in vodilno mesto spodnje Štajerske. Leta 1846 je čez dravski most peljal prvi vlak z Gradca. Dve leti kasneje, leta 1848, sta marčna revolucija z zemljiško odvezo in pomembnimi družbenimi spremembami ter začetek vladarske dobe zadnjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. neposredno vplivala na razvijanje Maribora. Od sredine 19. stoletja je v mestu hitro naraščalo število prebivalstva, iz okolice je prihajalo vse več ljudi, ki so se želeli zaposliti v novo nastajajočih gospodarskih obratih. Skladno s tem, je postalo staro mestno jedro pretesno, kljub temu da so že v prvi polovici 19. stoletja podrli večji del mestnega obzidja in zasuli jarke. V sredini stoletja so bila v mestno upravo priključena predmestja, ustanovljena je bila enotna mestna občina s sedmimi četrtmi. Zgrajene so bile številne stavbe javnega značaja. Njihova monumentalna pročelja so dajala vtis sodobnejšega mesta, po vzoru velikega Dunaja. Krepilo se je tudi meščanstvo, ki je zaživelo v imenitnih vilah v zelenem obrobju mesta.
17. januar 2025: Moje mesto Maribor. Pokrajinski muzej Maribor – Pohorsko steklo, steklo z dušo
Mesto Maribor je v zgodovini doživelo številne spremembe tako na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Kaj vse skriva preteklost našega mesta in okolice? Dela tega smo se dotaknili v okviru programa V ogledalu prostora in časa – spoznavajmo naše mesto in domovino.
V prvem delu smo se najprej sprehodili po dominantni grajski stavbi v središču našega mesta, v kateri domuje Pokrajinski muzej Maribor. Sodobna ustanova z estetsko dovršenimi razstavami obiskovalca seznanja z zgodovino mesta od neolitika do začetka 20. stoletja. Na razstavah so predstavljena arheološka izkopavanja v regiji, nastanek mesta ter gospodarska, kulturna in verska preteklost Maribora in pokrajine.
V drugem delu pa smo v prostorih Pokrajinskega muzeja Maribor prisluhnili Dr. Valentini Bevc Varl, avtorici knjige Pohorsko steklo, steklo z dušo, poglobljeni predstavitvi izdelkov nekdanjih pohorskih steklarn in njihova umestitev ob bok tedanjim vodilnim evropskim steklarskim mojstrom.
Naše srečanje smo zaključili s ponovoletnim druženjem in klepetom.
13. december 2024 – Svetloba decembrskih luči v Varaždinu
Mesec december, čas, ko je je vsak dan čutiti praznično vzdušje. Večerni sprehod po mestu je ena sama pravljica. Da bi se prepričali, če je tudi drugod tako, smo se tokrat odpravili v Hrvaško Zagorje v Trakoščan in mesto Varaždin. Po ogledu gradu nas je pot vodila do Varaždina. V decembru se to baročno mestece ob Dravi z mirnim Varaždinskim jezerom v bližini prelevi v čarobno božično prestolnico. Ogledali smo si zgodovinske znamenitosti starega mestnega jedra in obiskali Mestni muzej v Starem gradu.
Po ogledu smo se odpravili na kosilo v znano varaždinsko gostišče. V tem času se je noč prikradla na mestne ulice in prižgalo se je na tisoče lučk. Sledil je čas za samostojne oglede. Ogledali smo si lahko tudi Muzej angelov in obiskali božični sejem na glavnem mestnem korzu, kjer so številne stojnice. Tudi s kozarčkom kuhanega vina ali čaja smo se ogreli.
Grad Trakoščan s stalnimi razstavami
Dvorec Trakošćan je eden izmed najbolj atraktivnih gradov Hrvaške in eden izmed najlepših gradov v tem koncu Evrope. Grad Trakošćan je pravi zgodovinski biser, dvorec s številnimi muzejskimi zbirkami. Grad je bil priča številnim predelavam: najstarejši sloji dvorca naj bi segali vse v 13. stoletje, ko je bil manjša utrdba, katere gospodarji so se v srednjeveškem obdobju pogosto menjavali. V drugi polovici 16. stoletja je prešel v last zelo bogate družine Drašković, ki je njegov lastnik ostala vse do leta 1945. V njem je ohranjeno dragoceno muzejsko gradivo, ki se nahaja v dvorcu in je na voljo obiskovalcem. Muzejski predmeti izvirajo iz obdobja od 15. do 19. stoletja in se nahajajo v prostorih, ki predstavljajo ohranjene originalne interierne celote. Med prav posebne spadajo viteška in lovska dvorana, glasbeni salon, jedilnica in slikarski atelje Julijane Erdödy Drašković.
Varaždin
Varaždinska turistična privlačnost je tkana na podlagi razkošne preteklosti, ki je za seboj pustila številne arhitekturne bisere, palače nekdanjih plemičev, romantičen labirint ulic in trgov ter ohranjeno kulturno dediščino, zaradi katere se Varaždin lahko ponosno in brez zadržkov šopiri.
Varaždin se ponaša s svojo kulturno in politično tradicijo, saj je 1767 postal sedež upravnih in pravosodnih ustanov (Hrvaški kraljevi zbor, sodišče Banski stol), ki so se po požaru 1776 spet preselile nazaj v Zagreb. Med temi leti je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške, v tem obdobju pa so bile zgrajene številne palače in javne zgradbe, ki so se ohranile do danes in so dale mestni arhitekturi slovit baročni značaj, zaradi česar Varaždin pogosto imenujejo kar “mali Dunaj”.
Mestni muzej v Starem gradu
Mestni muzej Varaždin danes deluje v več stavbah v samem središču Varaždina. Ena izmed njih je Stari grad, ki je bil zgrajen na križišču srednjeveških varaždinskih poti. Skozi zgodovino se je zvrstilo mnogo lastnikov. To so bile plemiške družine: Celjski grofje, Vitovci, Matija Korvin in Ungnadi, konec 16. stol. pa je prišla pod last Tomaža Erdödyja. Danes je v Starem gradu raznolika zbirka muzejskega gradiva: zbirke cehovskih predmetov, pohištva, zgodovinskih portretov, orožja, slik, ur, porcelana in stekla ter številni drugi predmeti iz vsakdanjega življenja varaždinskega plemstva in bogatega meščanstva.
15. november 2024: Ekskurzija v Vipavo
Narava je poskrbela za pridelek, kolikor so ji vremenske razmere omogočile, in že smo zakorakali globoko v jesen. Duh martinovanja je še vedno prisoten. Odgovor na vprašanje, kam na drugo strokovno ekskurzijo, je bil jasen. Pot nas je vodila v Vipavsko dolino. Najprej smo se ustavili v mestu Vipava, imenovanem tudi slovenske Benetke, ki je bogato tako z naravno kot tudi kulturno dediščino. Vipavski Križ, ki sodi med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji, je bil naša druga destinacija. Naslednji naš cilj je bil Prvačina, vas z bogato in zanimivo kulturno dediščino, ki je poznana po zapuščinski dediščini aleksandrink – žensk, ki so priložnosti za preživetje iskale v Aleksandriji. Po ogledu cerkve sv. Andreja smo se odpravili na kosilo in na pot proti Mariboru.
Vipava, zgrajena v srednjem veku, ima veliko značilnosti mestne pozidave. Sprehodili smo se po njenih ulicah, Glavnem trgu, Trgu Pavla Rusta, si od zunaj pogledali baročni Lanthierjev dvorec in zanimivo zgrajene številne mostove čez izvire reke Vipave. Na pokopališču smo videli egipčanska sarkofaga, sakralna dediščina pa se izkazuje v župnijski cerkvi sv. Štefana, ki je bogata s freskami.
Vipavski Križ
Sredi Vipavske doline se dviga, na enem za dolino tako značilnih gričev, Vipavski Križ, ki je eden najbolj dragocenih spomenikov kulturne dediščine. V zgodovino se je zapisalo kot najmanjše mesto, ki je na širšem geografskem območju pustilo velik pečat. Že leta 1482 so ga goriški grofje obdali z obzidjem, leta 1507 je dobil trške pravice, leta 1632 pa ga je cesar Ferdinand povzdignil v mesto. Leta 1636 so Attemsi tu dali zgraditi kapucinski samostan, v katerem je živel in deloval sloviti pridigar Janez Svetokriški. Večina zgradb v Vipavskem Križu je spomeniško zaščitenih, naselje samo pa sodi med zgodovinsko najzanimivejše kraje na Vipavskem.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19. stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah. Čeprav jim je bilo težko, so to delo opravljale za preživetje, doma je vladala revščina, domačije so bile zadolžene.
11. november 2024: Čarobni svet Martinovanja – Tradicija in sodobnost
V ponedeljek, 11. novembra 2024, smo organizirali izjemno zanimivo predavanje in druženje z naslovom “Čarobni svet Martinovanja – Tradicija in sodobnost”. Dogodek je privabil številne udeležence, ki jih zanima pomen in razvoj praznika sv. Martina ter vinska kultura.
Prvi predavatelj, Srečko Reher, prof., je z navdušenjem delil svoje bogato znanje o zgodovini in krščanstvu ter podrobno osvetlil pomen Martinovega skozi zgodovino. Predstavil je razvoj praznovanja sv. Martina in njegov vpliv na družbo skozi stoletja.
Sledilo je predavanje enologa mag. Jožeta Protnerja, ki je prisotnim razkril skrivnosti vinske kulture ter pomen vina v tradiciji Martinovega. Njegovo strokovno znanje in bogate izkušnje so omogočile globlji vpogled v vinsko dediščino ter pomen pravilnega okušanja vina. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili predavateljema, postavljali vprašanja in se v sproščenem vzdušju družili ob pogovoru o tradiciji in sodobnih vidikih Martinovanja.
18. oktober 2024: Ekskurzija v Rogaško Slatino in Olimje: Zdravje je med zemljo, nebom in menihi
Na začetku šolskega leta smo zopet pričeli z odkrivanjem naše bližnje in daljne domovine. Prva ekskurzija nas je vodila v Rogaško Slatino. Najprej smo se ustavili v Kozmetiki Afrodita, kjer smo imeli tudi možnost nakupa njihovih izdelkov, nato smo se sprehodili po promenadi zdravilišča in se vzpeli na Razgledni stolp Kristal. Pot smo nadaljevali v Olimje, kjer smo si ogledali najstarejšo lekarno, in zeliščni vrt, cerkev Marijinega Vnebovzetja in Čokoladnico Olimje. Naš strokovni del ekskurzije smo končali z degustacijo piva v pivovarni Haler, kjer smo imeli tudi kosilo. Temu je sledil odhod proti domu.
Razgledni stolp Kristal, ki je najvišji razgledni stolp ter hkrati najvišja stavba, ki je odprta za javnost v Sloveniji.
Vožnja z dvigalom do kavarne, ki je na 96 metrih, je svojevrstno doživetje, saj vas bo v višino dvignila izjemno hitro ob tem pa boste imeli čudovit razgled na Rogaško Slatino. Najvišja točka stolpa je odprta razgledna ploščad povsem na vrhu na 104 m višine, obdana z 2 m stekleno ograjo.
Rogaška Slatina
Lokalna vodička nam je predstavila zanimivo in pestro zgodovino Rogaške Slatine, ki je znana predvsem kot zdraviliško središče, na račun izvirov mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi, po katerih je dobila tudi ime. Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k njihovi prepoznavnosti pa je v 17. stoletju bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče avstro-ogrske elite.
V večstoletni zgodovini so Rogaško Slatino obiskale številne pomembne osebnosti in pomagale ustvariti prestižni renomé zdravilišča. Danes je tu oaza miru, kjer se prepletata tradicija in sodobnost. Rogaška je poznana tudi po svoji steklarni, v kateri izdelujejo kristalne izdelke, ki jih prodajajo povsem svetu.
Olimje
Minoritski samostan Olimje se nahaja v istoimenskem naselju v Občini Podčetrtek. Grad je sprva pripadal grofom von Peilestein. Ena izmed lastnic naj bi bila tudi slovenska plemkinja Hema Pilštanjska, bolj poznana kot Sv. Ema Krška. Grad, ki je po ustnem izročilu star 1000 let, je v zgodovini menjal več lastnikov. V zavetju samostana se v pritličju južnega stolpa skriva neprecenljiva umetnina, stara samostanska lekarna s freskami, zapuščina patrov pavlincev, ki so 120 let bivali v olimskem samostanu (1663-1783). Ogledali smo si veličastno cerkev Marijinega Vnebovzetja, eno najlepših baročnih umetnin v naši domovini.
Izredno priljubljena izletniška točka je Čokoladnica Olimje. Nahaja se nasproti Minoritskega samostana Olimje. Po pregledu ogromnega prodajnega programa, od bombonjer do pralinejev, tabličnih čokolad, čokoladnih figur in želejev, smo ugotovili, da se ni tako enostavno odločiti, kaj bi kupili.
5. september 2024: Slavnostni dogodek ob 5. obletnici delovanja Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor
Na univerzi za tretje življenjsko obdobje Maribor smo letošnje šolsko leto začeli s tradicionalnim poletnim srečanjem, ki je bilo letos še posebej pomembno. Obeležili smo 5. obletnico delovanja naše univerze. Dogodek je otvorila predsednica U3ŽO Zdenka Pašić, ob tem posebnem mejniku pa sta spregovorili tudi Lilijana Zorko iz urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo in raziskovalno dejavnost Mestne občine Maribor, ter Dina Potočnik, direktorica Centra za vpis, podporo in promocijo izobraževanja na Dobi.
Slavnostna govornica na proslavi je bila prof. dr. Ana Krajnc, pobudnica ustanovitve Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, pedagoginja in andragoginja, ki je poudarila pomen vseživljenjskega učenja in naši univerzi čestitala ob 5. jubileju. Nasmehnili smo se tudi pisatelju Tonetu Partljiču, ki je popestril slavnostni dogodek. Kulturni program pa so s pesmijo in recitacijami obogatili učenci OŠ Franceta Prešerna Maribor pod vodstvom Metke Kuraj.
7. junij 2024: Strokovna ekskurzija – Skrivnostna Žička kartuzija in vesolje, ki je doma v Vitanju med cerkvijo sv. Petra in Pavla ter Materjo Božjo na Hriberci
Zadnja ekskurzija v tem šolskem letu nas je vodila po skrivnostnih poteh kartuzijanov v Žički kartuziji, v vesolje med zvezde v Centru vesoljskih tehnologij Noordung v Vitanju. Temu pa sta sledila ogleda cerkva sv. Petera in Pavla ter Matere Božje na Hriberci.
Naš prvi cilj je bil ogled Žičke kartuzije. Vodička nas je pričakala pred veličastnim obzidjem. Na cvetočem travniku sredi bujnih gozdov, ob petju ptic, dišečih naravnih vonjav in neskončnem miru popotnikovo oko zagleda skrivnostno obzidje, za katerim je videti ostanke cerkve sv. Janeza, neme priče časa in prostora, na katerem stoji Žička kartuzija. Delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli so še refektorij, kleti, kuhinja, nadstropni trakt, del križnega hodnika in poznogotska pokopališka kapela Vseh svetnikov, v katero so pokopavali priorje. Obnovljeno je mogočno obzidje s stolpi ter zeliščni vrt z repliko originalne kamnite mize s klopjo.
Ogledali smo si tudi demonstracijo izdelovanja glinenih okraskov v sami kartuziji, zbirko starih zapisov in lekarno.
» Kartuzija so velik del svojega življenja posvetili natančnim prepisom in ustvarjanju novih besedil z vseh področij, od teologije do astronomije, od praktičnih ved pa do književnih stvaritev,« nam je pojasnjevala vodička.
Pred odhodom smo še popili kavico v gostilni Gastuž, ki stoji tik ob starodavni Žički kartuziji. Med njenimi debelimi zidovi veje duh starega veka: gre za najstarejšo še delujočo slovensko gostilno iz davnega leta 1467 in spada tudi med 10 najstarejših restavracij na svetu.
Polni vtisov smo se posedli v avtobus in nadaljevali pot v Vitanje, kjer smo najprej obiskali Center za vesoljsko tehnologijo Noordung.
Vitanje, majhen podeželski kraj, skrit med Vitanjske Karavanke in Pohorje, skriva futuristični objekt, zasnovan po ideji vesoljske postaje Hermana Potočnika Noordunga, ki je kot inženir elektrotehnike in strojništva postal strokovnjak za raketno tehnologijo in je svoje delo posvetil načrtovanju prodora v vesolje.
V okviru razstave je predstavljena Noordungova življenjska pot in njegova vez z Vitanjem. Na ogled so odseki iz njegove knjige, v kateri opisuje svoje vizionarske ideje, med katerimi je tudi njegova najznamenitejša ideja o bivalnem kolesu oziroma vesoljski postaji na geostacionarni orbiti.
Predstavitev vesoljskih tehnologij, satelitov, nam je približala znanosti, ki se ukvarjajo z vesoljem in dala slutiti, da bomo morali bolj ukrepati na področju ekologije.
Že med potjo smo na avtobusu izvedli »žrebanje« enega izmed potnikov, ki bo lahko preizkusil simulator letenja. Izžrebana je bila naša članica. »Letenje s simulatorjem je bilo pravo doživetje, saj še nikoli nisem tega preizkusila,« je povedala po končanem letu. Prisotni smo lahko spremljali njen let in jo pri tem vzpodbujali.
Iz vesolja smo se podali na ogled dveh vitanjskih cerkva sv. Petra in Pavla ter Matere Božje na Hriberci. Po cerkvah nas je popeljal bivši duhovnik. Cerkev sv. Petra in Pavla skupaj s cerkvijo Matere Božje v Vitanju tvori edinstveni slovenski tandem dveh cerkva, ki enakovredno sestavljata župnijo. Medtem ko Cerkev sv. Petra in Pavla za Vitanje predstavlja t. i. zimsko cerkev, je Cerkev Matere Božje na Hriberci letna cerkev. V prvi se romanski slog prepleta z gotskim, medtem ko nas je cerkev Hriberca očarala s svojim baročnim slogom.
Naš strokovni del ekskurzije smo tako zaključili. Sledilo je kosilo v samem kraju Vitanju in prijetno druženje, ki se je po kosilu nadaljevalo še na avtobusu na poti domov.
Tako smo v izobraževalnem program Spoznavajmo svoj kraj in domovino zaključili to šolsko leto. Marta in Lidija vam želiva, da prijetno preživite poletni čas, pa se v jeseni zopet vidimo!
15. maj 2024: Festival duševnega zdravja
Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Maribor je s svojo predstavitvijo na stojnici sodelovalo na Festivalu duševnega zdravja, ki ga je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje, tokrat v sodelovanju z Mestno občino Maribor. Festival je bil 15. maja 2024 in ga je otvoril državni sekretar na ministrstvu za zdravje MZ Denis Kordež, strokovni direktor NIJZ prof. dr. Ivan Eržen, župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič in predstojnik centra za duševno zdravje NIJZ asist. Matej Vinko.
Aktivnosti na festivalu so potekale ves dan: predavanja in delavnice vrhunskih strokovnjakov na področju duševnega zdravja. Program je bil zasnovan tako, da je prav vsak zase našel zanimive vsebine – od otrok in mladostnikov, do staršev in bodočih staršev, pa tudi starejši, zaposleni itd. Na ploščadi pred stadionom v Ljudskem vrtu je bilo postavljenih 60 stojnic, na katerih se je predstavilo 60 različnih organizacij, ki delujejo na področju duševnega zdravja v Sloveniji. Za obiskovalce so pomudili tudi interaktivne kotičke, tekom dneva pa so na glavnem odru festivala potekale štiri okrogle mize, na katerih so strokovnjaki z različnih zornih kotov osvetlili duševno zdravje.
Častna pokroviteljica festivala je bila predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, medijska partnerja dogodka pa sta bila medijska hiša Večer in Slovenska tiskovna agencija.
17. maj 2024: Po dolenjskih poteh, od Kostanjevice do
Pleterij, kjer se nebesa stikajo z zemljo
Vreme je bilo na naši strani, saj nas je sončno jutro kar vabilo dogodivščinam naproti. Člani Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje smo se zopet odpravili na strokovno ekskurzijo. Tokrat nas je pot vodila na Dolenjsko, razgibano pokrajino zelenih travnikov, vinogradov, gozdov, skrivnostnih gradov in samostanov.
Naš prvi postanek je bil v Sevnici, mestu, znanem po Melaniji, ženi bivšega ameriškega predsednika, po tovarni perila Lisca in seveda po srednjeveškem gradu na griču nad starim mestnim jedrom tik ob reki Savi. Sprehodili smo se do slaščičarne Julija, kjer prodajajo znamenito torto Melanija. Obiskali smo tudi Liscino največjo prodajalno perila in kopalk.
Zadovoljni smo nadaljevali pot. V bližini Šentjerneja, v skriti dolini pod Gorjanci že stoletja stoji Kartuzijanski samostan Pleterje, samostan najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški Cerkvi. Ker je Kartuzija zaprta za obiskovalce, smo se najprej ustavili v muzeju na prostem. Bujna narava, tišina, mir vzbudijo v človeku hrepenenje po bližini narave in občutek, da smo na posebnem, mističnem kraju, prevzame vsakega popotnika. Skrivnostno življenje kartuzijanov je od nekdaj burilo domišljijo ljudi. Vodič nas je peljal v staro gotsko cerkev iz leta 1420, ki je ena izmed najbolj ohranjenih kartuzijanskih cerkev v Evropi. Avdiovizualni ogled pa je prikazal življenje kartuzijanov, ki se ukvarjajo tudi s čebelarstvom, žganjekuho, sadjarstvom, imajo svojo zbirko starih in odpornih sort jablan in hrušk, posebej pa je kartuzija znana po pleterski hruški, ki raste in dozori v steklenici, nato pa jo zalijejo s hruškovim žganjem, ter po pleterski grenčici iz 49 vrst zelišč. Pri samostanu je manjša prodajalna, kjer smo lahko kupili njihove izdelke.
Opremljeni s čudežnimi eliksirji iz Pleterij smo se posedli na avtobus in krenili do mesta Kostanjevica na Krki, ki ga objema reka Krka s svojimi edinstvenimi lesenimi rečnimi mostovi. Lokalna vodička nas je popeljala po mestnih ulicah z zgodovinskimi hišami, cerkvami in spominskimi obeležji. Pot smo nadaljevali južno od naselja Kostanjevica na Krki, kjer stoji mogočen samostan, pri domačinih imenovan kar Grad Kostanjevica, sicer pa samostan Studenec svete Marije. Vodič nas je popeljal po samostanu, ki je znan po bivši samostanski cerkvi in najobsežnejših arkadah izmed vseh stavb v Sloveniji, tudi grajskih. Danes se v njem nahaja Galerija Božidar Jakac, v okolici gradu pa je forma viva.
Po ogledu razstav v galeriji smo se odpravili v vinsko klet – Cvičkova klet. Ambasador cvička, novinar, vinar Ivo Kuljaj nam je v Cvičkovi kleti povedal nekaj besed o pridelovanju vinske trte na Dolenjskem: »V nedrju Gorjancev se bohotijo vinorodni griči in tipične zidanice. Tu je doma cviček, ki ima nizko vsebnost alkohola, zato je predvsem lahko in pitno vino. Je posebnost med vini v slovenskem in svetovnem merilu, saj je edinstven in drugje neponovljiv.«
Lačni in žejni smo se posedli v avtobus in niti zamišljati si nismo mogli, da nas bodo v Zidanici »Zdenka« klet Urbanč nahranili, kot nas še niso nikjer. Čas je kar prehitro tekel in morali smo se vrniti v Maribor.
Živahno klepetanje in smeh, ki se je na poti domov slišal na avtobusu, je dokaz o zadovoljstvu, ki je vladalo med udeleženci. Se vidimo na naslednji in zadnji ekskurziji v tem šolskem letu!
13. maj 2024: Umetnostno-zgodovinski sprehod po pokopališču Pobrežje
V ponedeljek, 13. maja so se naši udeleženci mudili na Pobrežju. Skupaj so se sprehodili čez obsežno območje pokopališča in si ogledali predel z najstarejšimi grobnicami neoklasicističnega sloga, poiskali primere nagrobnikov s simbolističnimi in secesijskimi elementi ter tiste z modernistično zasnovo in ob tem skušali odkriti povezavo s pokojnikom. Sprehod je vodila Mojca Štuhec, mentorica programa Umetnostna zgodovina.
Pokopališča so mesta spomina, ki se dotikajo individualnih življenjskih zgodb in so muzej na odprtem, ki odstirajo vpogled v našo kolektivno misel. So pa tudi prostori druženja in spletanja novih vezi med ljudmi.
Sprehod po osrednjem mestnem pokopališču nam ponuja kratek sprehod za sprostitev ali večurno raziskovanje. Pokopališče na Pobrežju je najstarejše delujoče v Mestni občini Maribor in je poslednji dom številnih znanih osebnosti, ki so svojim delovanjem na različnih področjih pustile močan pečat v mestu ob Dravi in širše. Mnogim med njimi, kot tudi nekaterim drugim posameznikom in njihovim družinam so v spomin bili postavljeni likovno izstopajoči nagrobni spomeniki.
23. april 2024: Zdravje je doma v naročju narave
Člani Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor-DOBA so bili na strokovni ekskurziji v Cornusu, na ekološki kmetiji Frank-Ozmec v Ljutomeru in Moji Biodeželi v Kogu. Na ekskurzijo so povabili ga. Mišo Pušenjak, avtorico številnih knjig o vrtnarjenju.
V torek, 23. 4. 2024, so se člani Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor-DOBA, ki ima sedež na Prešernovi 1 v Mariboru, odpravili na ekskurzijo v okviru izobraževalnega programa Okrasne rastline nas razveseljujejo. Na ekskurzijo so povabili ga. Mišo Pušenjak, ki je udeležencem že na sami poti odgovarjala na številna vprašanja v zvezi s sajenjem in vzdrževanjem vrta ter uničevanjem škodljivcev.
Pot jih je najprej vodila v Logarovce, kjer so si ogledali ekološko pridelavo sadik v podjetju Cornus. Sprejel jih je lastnik in tehnolog podjetja, Drago Belec. Ob sprehodu v proizvodnji sadik, je povedal, da njihove sadike niso gensko spremenjene, so brez virusov, bolezni in vrhunske kakovosti. Prilagojene so našim klimatskim razmeram in testirane v Sloveniji. »Z nakupom naših sadik podpirate domače slovensko gospodarstvo in slovenske družine.,« je zaključil g. Belec.
Naslednja destinacija je bila Turistične kmetije Frank-Ozmec v Ljutomeru, kjer so imeli kosilo. Hiša Ozmečevih stoji na začetku jeruzalemsko-ormoške vinske ceste. Obkroža jo čudovita narava s petimi ribniki. Kmetija spada med okolju prijazne. Udeleženci izleta so imeli tudi pokušino domačega bučnega olja, ki so ga lahko kupili.
Po vijugasti cesti sredi vinogradov so nadaljevali pot v Kog na ekološko kmetijo Moja Biodežela, kjer se ukvarjajo s pridelavo in ročnim vlaganjem zelenjave za ozimnico po naročilu. Sprejel jih je ustanovitelj podjetja, Zvonko Pukšič, ki je povedal, da jih pri delu vodijo spoznanja, da zdrava hrana in zdrave misli naredita življenje čudovito.
Na poti do Maribora je ga. Miša Pušenjak še odgovarjala na številna vprašanja. Udeleženci so iz prve roke izvedeli veliko o ekološki pridelavi in ponudbi na našem trgu. Ga. Miša Pušenjak je s svojim živahnim načinom komunikacije tudi prispevala k prijetnemu vzdušju v avtobusu.
12. april. 2024: »TRST JE NAŠ« – razstava Vincenta van Gogha in ogled mesta
V okviru programov Spoznavajmo naše mesto in domovino ter Umetnostne zgodovine na U3ŽO smo se tokrat na strokovno ekskurzijo odpravili v Trst. Turizem, zgodovina in umetnost so neločljivo povezane, zato je mesto Trst, mesto številnih kultur, danes prava turistična atrakcija. V Trstu, kjer je od nekdaj bilo doma veliko Slovencev, so ti močno vplivala na njegovo zgodovino – kulturo nasploh. Mesto v tem času gosti razstavo velikega slikarja Vincenta van Gogha.
Po hitri in mirni vožnji smo prispeli v Trst ob dogovorjenem času. Avtobus nas je odložil ob morju, v bližini Velikega trga, kjer nas je čakal lokalni vodič. Veliki trg ali Trg enotnosti Italije (Piazza Unita d’Italia) je ena od najbolj obiskanih turističnih točk v mestu. Ob trgu stojijo številne znamenite zgradbe. Tu je Občinska palača, ki v celoti gleda na morje, na njej je stolp z uro in zvonom. Ob straneh stojijo še druge palače, ki spadajo med najlepše v mestu: Palača Modello, Stratti, v pritličju obratuje znamenita kavarna Degli Specchi, Vladna palača na desni strani ter Pitteri, ki je najstarejša in nikoli ni bila porušena. V njeni notranjosti so čudovite freske. Tu sta še Palača Vanoli in Lloyd na levi. Na trgu pred Občinsko palačo največ pozornosti privlači Fontana štirih celin, nekateri jo imenujejo tudi Mazzolenijeva fontana po njenem avtorju Giovanni Domenico Mazzoleni.
Vodič nas je z velikega trga peljal na Borzni trg (Piazza della Borsa). Trg je dobil ime po stavbi v slogu grškega templja iz leta 1806, v kateri je bila nekoč borza, danes pa je tam gospodarska zbornica. Borzni trg ima obliko trikotnika in je eden glavnih trgov v Trstu. Najstarejši element na trgu je steber s kipom cesarja Leopolda I. Habsburškega in je nastal v počastitev cesarjevega obiska v mestu leta 1660. Posebej za novi trg pa je leta 1755 nastal Neptunov vodnjak, ki si ga je omislil Giovanni Battista Mazzoleni. Na Borznem trgu stuji tudi slikovita stavba v secesijskem slogu, katere arhitekt je Maks Fabiani.
Veliki kanal je danes priljubljena fotogenična in turistična destinacija v Trstu. Ob Velikem kanalu najdemo številne restavracije, kavarne in trgovine, ki ustvarjajo živahno tržaško vzdušje. Preko Velikega kanala segajo trije mostovi, eden od njiju se imenuje Ponte Rosso. most je bil nekoč rdeče barve; zaradi njega so pred okrog pol stoletja ta nakupovalni raj imenovali »Ponterosso«. Na mostu je spomenik slavnega pisatelja Jamesa Joyce-a, ki je v Trstu živel nekaj let.
Ortodoksna Cerkve Svetega Spiridiona, ki smo si jo ogledali, priča o tem, da je Trst križišče več kultur.
Ob mostu, na Trgu Ponterossu, stoji zanimiv spomenik, trimetrski tolar, s profilom cesarice Marije Terezije Avstrijske. Z orjaškim tolarjem želijo izraziti spoštovanje cesarici, ki je Trst spremenila v vrata srednje Evrope, njene reforme pa so mesto prenesle v moderno dobo in mu zagotovile gospodarski uspeh in blaginjo. Spomenik je prava turistična atrakcija.
Sonce je močno pripekalo in bil je čas za cappuccino in osvežitev. Iz bližnjih lokalov je zadišalo po kavi, prilegel pa se je tudi sladoled, za katerega vemo, da so v Italiji pravi mojstri.
Vodič nas je nato spremljal do Muzeja Revoltella, galerije moderne umetnosti, kjer smo si ogledali razstavo umetniških del Vincenta Van Gogha, največjega nizozemskega slikarja, po Rembrandtu. Enkratno doživetje ob umetninah velikega postimpresionista, ki s svojimi deli kljubuje času, nam je dalo misliti o življenju človeka umetnika, ki se je po nesrečni usodi dvignil v višave nesmrtnosti.
Avtobus nas je čakal ob regionalni cesti v bližini Pomola Audace. Morje se je bleščalo v vsem svojem sijaju, ladje in ladjice so čakale potnikov, da odplujejo na širno morje, mi pa smo se posedli v avtobus. Polni vtisov smo zapustili slikovito mesto in krenili proti Divači, kjer smo imeli pozno kosilo.
»Trst je naš«, v njem je še ostalo veliko, česar nismo videli in o čem nismo spregovorili, zato se bomo še vrnili.