4. marec 2025: Predavanje Miše Pušenjak – Prilagajanje pridelave zelenjave podnebnim spremembam

28. februar 2025: Predavanje LJUBO HUMEK, MARIBORSKI URBANIST IN ARHITEKT

21. februar 2025: Ekskurzija – Cankarjeva skodelica kave na Vrhniki, Tesla in Titovi avtomobili v Bistri

11. februar 2025: Kuharska delavnica v sklopu programa Zdrava prehrana za zrela leta: kako ohraniti vitalnost

7. februar 2025: Proslava ob kulturnem prazniku

24. januar 2025: Z južno železnico do modernejšega Maribora

17. januar 2025: Moje mesto Maribor. Pokrajinski muzej Maribor – Pohorsko steklo, steklo z dušo

13. december 2024: Svetloba decembrskih luči v Varaždinu

15. november 2024: Ekskurzija v Vipavo

18. oktober 2024: Ekskurzija v Rogaško Slatino in Olimje: Zdravje je med zemljo, nebom in menihi

5. september 2024: Slavnostni dogodek ob 5. obletnici delovanja Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor

7. junij 2024: Strokovna ekskurzija – Skrivnostna Žička kartuzija in vesolje, ki  je doma v Vitanju med cerkvijo sv. Petra in Pavla ter Materjo Božjo na Hriberci

15. maj 2024: Festival duševnega zdravja

17. maj 2024: Po dolenjskih poteh, od Kostanjevice do Pleterij, kjer se nebesa stikajo z zemljo

13. maj 2024: Umetnostno-zgodovinski sprehod po pokopališču Pobrežje

23. april 2024: Zdravje je doma v naročju narave

12. april. 2024: »TRST JE NAŠ« – razstava Vincenta van Gogha in ogled mesta

V torek, 4. marca 2024, smo se člani in članice Univerze za tretje življenjsko obdobje zbrali na rednem letnem zboru, ki se je odvijal v prijetnem in sproščenem vzdušju. Dogodek smo pričeli ob s formalnim delom, kjer smo potrdili letno poročilo za leto 2024 in razpravljali o nadaljnjih aktivnostih in načrtih za prihodnje obdobje.

Po uradnem delu nas je nagovorila gospa Miša Pušenjak, priznana agronomka, publicistka in avtorica vrtnarskih priročnikov. S svojim bogatim znanjem in izkušnjami s področja zelenjadarstva in okrasnih rastlin je izvedla izjemno zanimivo predavanje z naslovom Prilagajanje pridelave zelenjave podnebnim spremembam.

V predavanju je poudarila, da so se vremenske razmere v zadnjem desetletju močno spremenile, medtem ko se naše vrtnarske prakse pogosto niso prilagodile tem spremembam. Izpostavila je pomen prilagodljivosti pri delu na vrtu in nujnost uvajanja preventivnih ukrepov za zagotavljanje zdravega pridelka. Udeleženci smo z zanimanjem prisluhnili njenim strokovnim nasvetom, kako se ustrezno odzvati na spremenjene vremenske pogoje ter kako izboljšati načine vrtnarjenja v prihodnosti.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

V petek, 28. februarja 2025, smo gostili zanimivo predavanje o urbanistu in arhitektu Ljubu Humku. Predavanje je vodila mag. Mojca Štuhec, mentorica programa Umetnostna zgodovina.

Ljubo Humek je leta 1949 pripravil enovit regulacijski načrt za širitev mesta Maribor. Pri tem je posebno pozornost namenil vključevanju zelenih in rekreativnih površin v nove mestne predele. Prav tako je opozarjal na pomen ohranjanja in revitalizacije starega mestnega jedra. Njegovo delo v naslednjem desetletju je pomembno prispevalo k nastanku prvih stanovanjskih sosesk z visokim standardom bivanja, kar je Mariboru prineslo sloves mesta drevoredov in parkov.

Predavanje je ponudilo dragocen vpogled v Humkovo vizijo urbanizma ter njegov trajnostni pristop k mestnemu načrtovanju. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi, ki je osvetlila pomen njegovih načrtov za sodobni Maribor.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

Naša pot nas je tokrat vodila na Vrhniko, katere preteklost smo spoznavali od prazgodovine do danes. Vrhnika se ponaša z več naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, vendar izstopa predvsem kot rojstni kraj Ivana Cankarja, ki predstavlja temeljni del njene identitete. Sprehodili smo se po poteh Cankarjeve mladosti, spoznavali Vrhniko ter njene znamenitosti. V drugem delu ekskurzije smo se odpravili v Bistro v Tehniški muzej Slovenije, ki je namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske tehniške dediščine. Po končanem programu smo imeli kosilo v bližini Tehniškega muzeja Slovenije.

Vrhnika

Mesto Vrhniko naj bi po legendi ustanovili Argonavti, ki so pod vodstvom Jazona pripluli po Savi in Ljubljanici iz Črnega morja. Ko so prišli do izvira Ljubljanice na tem mestu, so morali ladjo razstaviti in prenesti po kopnem do obale Jadranskega morja. Njihova ladja je upodobljena v občinskem grbu.

Obiskali smo Cankarjevo spominsko hišo in se z lokalnim vodičem sprehodili po poti Cankarjeve mladosti, od enajste šole mimo sodišča do Sv. Trojice in »klanca siromakov« pa vse do cerkve sv. Pavla, kjer je Cankar preživel dobršen del otroštva, in naprej do njegove stare šole in pokopališča, kjer je pokopana njegova družina. Naš potep po Vrhniki smo zaključili pri Močilniku, kjer izvira reka Ljubljanica.

Tehniški muzej Slovenije v Bistri

Tehniški muzej Slovenije je bil ustanovljen leta 1951 na predlog Cirila Rekarja z namenom evidentiranja, dokumentiranja, zbiranja, urejanja, hranjenja in zavarovanja tehniško kulturne dediščine, tehniških premičnih spomenikov in znamenitosti na področju Slovenije. Sedež  Tehniškega muzeja Slovenij je v nekdanjem kartuzijanskem samostanu Bistra v Bistri pri Vrhniki, kjer so na nekaj več kot 6000 m² razstavnih površin na ogled stalne zbirke s področij kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike.

Nekaj zanimivosti iz muzeja: 15 avtomobilov, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Večinoma gre za zelo redke primerke prestižnih limuzin z visoko tehnično in zgodovinsko vrednostjo.   

V muzeju je razstava o zgodovini tiskane besede in tiskarske tehnike na Slovenskem.  Na ogled sta tudi faksimila prvih slovenskih tiskanih knjig, Trubarjevega Katekizma z Abecednikom (1550), ter prvega slovenskega prevoda Svetega pisma, Dalmatinove Bibilije (1584).    

V muzeju je tudi Teslin laboratorij, v katerem so nam predstavili nekaj Teslinih poizkusov.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

V torek, 11. februarja 2025, smo na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor v sklopu programa “Zdrava prehrana za zrela leta: kako ohraniti vitalnost”, ki ga vodi mentorica Lara Dobaj, izvedli kuharsko delavnico.

Dogodka so se udeležili udeleženci programa, ki so se želeli seznaniti z načini priprave zdravih in okusnih obrokov, prilagojenih potrebam starejših. Delavnico sta pod mentorstvom Lare Dobaj vodili študentki, ki sta prikazali praktične kuharske postopke ter predstavili različne možnosti za uravnoteženo prehrano. Udeleženci so imeli priložnost spoznati koristne prehranske nasvete in degustirali pripravljene jedi. Pridobili so dragocene informacije o pomenu zdrave prehrane v zrelih letih. Dogodek je potekal v prijetnem in interaktivnem vzdušju, pri čemer so bili vsi prisotni deležni strokovnih nasvetov in praktičnih izkušenj.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

Ob slovenskem kulturnem prazniku je Univerza za tretje življenjsko obdobje Maribor 7. februarja 2025 v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor organizirala poseben kulturni dogodek z naslovom Kulturna dediščina – snovna in nesnovna, slovenska in svetovna.

Osrednja gostja dogodka je bila gospa Magdalena Tovornik, prva županja mesta Maribor, častna občanka, nekdanja veleposlanica RS v Franciji in pri UNESCO ter pomembna osebnost na področju šolstva, politike in diplomacije. V svojem nagovoru je izpostavila pomen ohranjanja kulturne dediščine, tako slovenske kot svetovne, ter delila svoje bogate izkušnje in vpogled v razvoj kulture v Mariboru in širše.

Dogodek so s svojimi glasbenimi točkami obogatili učenci Osnovne šole Franceta Prešerna Maribor pod mentorstvom Metke Kuraj, ki so s svojim nastopom dodali medgeneracijsko noto ter prispevali k prijetnemu vzdušju. Poleg glasbenih prispevkov so obiskovalci uživali tudi v literarnih vložkih, ki so dodatno obogatili praznično obeležitev kulturnega dne.

Dogodek je povezoval različne generacije v duhu spoštovanja kulturne dediščine in poudaril njen pomen za prihodnje rodove.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

V petek, 24. januarja 2025 smo izvedli predavanje o arhitekturi in urbanizmu Maribora med letoma 1864 in 1918 z naslovom: Z južno železnico do modernejšega Maribora, ki ga je vodila mag. Mojca Štuhec, mentorica programa Umetnostna zgodovina. 

V obdobju sedmih desetletjih se je manjše provincialno mesto družbeno in urbanistično razvilo v največje in vodilno mesto spodnje Štajerske. Leta 1846 je čez dravski most peljal prvi vlak z Gradca. Dve leti kasneje, leta 1848, sta marčna revolucija z zemljiško odvezo in pomembnimi družbenimi spremembami ter začetek vladarske dobe zadnjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. neposredno vplivala na razvijanje Maribora. Od sredine 19. stoletja je v mestu hitro naraščalo število prebivalstva, iz okolice je prihajalo vse več ljudi, ki so se želeli zaposliti v novo nastajajočih gospodarskih obratih. Skladno s tem, je postalo staro mestno jedro pretesno, kljub temu da so že v prvi polovici 19. stoletja podrli večji del mestnega obzidja in zasuli jarke. V sredini stoletja so bila v mestno upravo priključena predmestja, ustanovljena je bila enotna mestna občina s sedmimi četrtmi. Zgrajene so bile številne stavbe javnega značaja. Njihova monumentalna pročelja so dajala vtis sodobnejšega mesta, po vzoru velikega Dunaja. Krepilo se je tudi meščanstvo, ki je zaživelo v imenitnih vilah v zelenem obrobju mesta.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

Mesto Maribor je v zgodovini doživelo številne spremembe tako na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Kaj vse skriva preteklost našega mesta in okolice? Dela tega smo se dotaknili v okviru programa V ogledalu prostora in časa – spoznavajmo naše mesto in domovino.

V prvem delu smo se najprej sprehodili po dominantni grajski stavbi v središču našega mesta, v kateri domuje Pokrajinski muzej Maribor. Sodobna ustanova z estetsko dovršenimi razstavami obiskovalca seznanja z zgodovino mesta od neolitika do začetka 20. stoletja. Na razstavah so predstavljena arheološka izkopavanja v regiji, nastanek mesta ter gospodarska, kulturna in verska preteklost Maribora in pokrajine.

V drugem delu pa smo v prostorih Pokrajinskega muzeja Maribor prisluhnili Dr. Valentini Bevc Varl, avtorici knjige Pohorsko steklo, steklo z dušo,  poglobljeni predstavitvi izdelkov nekdanjih pohorskih steklarn in njihova umestitev ob bok tedanjim vodilnim evropskim steklarskim mojstrom.

Naše srečanje smo zaključili s ponovoletnim druženjem in klepetom.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

Mesec december, čas, ko je je vsak dan čutiti praznično vzdušje. Večerni sprehod po mestu je ena sama pravljica. Da bi se prepričali, če je tudi drugod tako, smo se tokrat odpravili v Hrvaško Zagorje v  Trakoščan in mesto Varaždin. Po ogledu gradu nas je pot vodila do Varaždina. V decembru se to baročno mestece ob Dravi z mirnim Varaždinskim jezerom v bližini prelevi v čarobno božično prestolnico. Ogledali smo si zgodovinske znamenitosti starega mestnega jedra in obiskali Mestni muzej v Starem gradu.

Po ogledu smo se odpravili na kosilo v znano varaždinsko gostišče. V tem času se je noč prikradla na mestne ulice in prižgalo se je na tisoče lučk. Sledil je čas za samostojne oglede. Ogledali smo si lahko tudi Muzej angelov in obiskali božični sejem  na glavnem mestnem korzu, kjer so številne stojnice. Tudi s kozarčkom kuhanega vina ali čaja smo se ogreli.

Grad Trakoščan s stalnimi razstavami

Dvorec Trakošćan je eden izmed najbolj atraktivnih gradov Hrvaške in eden izmed najlepših gradov v tem koncu Evrope. Grad Trakošćan je pravi zgodovinski biser,  dvorec s številnimi muzejskimi zbirkami. Grad je bil priča številnim predelavam: najstarejši sloji dvorca naj bi segali vse v 13. stoletje, ko je bil manjša utrdba, katere gospodarji so se v srednjeveškem obdobju pogosto menjavali. V drugi polovici 16. stoletja je prešel v last zelo bogate družine Drašković, ki je njegov lastnik ostala vse do leta 1945. V njem je ohranjeno dragoceno muzejsko gradivo, ki se nahaja v dvorcu in je na voljo obiskovalcem. Muzejski predmeti izvirajo iz obdobja od 15. do 19. stoletja in se nahajajo v prostorih, ki predstavljajo ohranjene originalne interierne celote. Med prav posebne spadajo viteška in lovska dvorana, glasbeni salon, jedilnica in slikarski atelje Julijane Erdödy Drašković.

Varaždin

Varaždinska turistična  privlačnost je tkana na podlagi razkošne preteklosti, ki je za seboj pustila številne arhitekturne bisere, palače nekdanjih plemičev, romantičen labirint ulic in trgov ter ohranjeno kulturno dediščino, zaradi katere se Varaždin lahko ponosno in brez zadržkov šopiri.

Varaždin se ponaša s svojo kulturno in politično tradicijo, saj je 1767 postal sedež upravnih in pravosodnih ustanov (Hrvaški kraljevi zbor, sodišče Banski stol), ki so se po požaru 1776 spet preselile nazaj v Zagreb. Med temi leti je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške, v tem obdobju pa so bile zgrajene številne palače in javne zgradbe, ki so se ohranile do danes in so dale mestni arhitekturi slovit baročni značaj, zaradi česar Varaždin pogosto imenujejo kar “mali Dunaj”.  

Mestni muzej v Starem gradu  

Mestni muzej Varaždin danes deluje v več stavbah v samem središču Varaždina. Ena izmed njih je Stari grad, ki je bil zgrajen na križišču srednjeveških varaždinskih poti. Skozi zgodovino se je zvrstilo mnogo lastnikov. To so bile plemiške družine: Celjski grofje, Vitovci, Matija Korvin in Ungnadi, konec 16. stol. pa je prišla pod last Tomaža Erdödyja. Danes je v Starem gradu raznolika zbirka muzejskega gradiva: zbirke cehovskih predmetov, pohištva, zgodovinskih portretov, orožja, slik, ur, porcelana in stekla ter številni drugi predmeti iz vsakdanjega življenja varaždinskega plemstva in bogatega meščanstva.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

Narava je poskrbela za pridelek, kolikor so ji vremenske razmere omogočile, in že smo zakorakali globoko v jesen. Duh  martinovanja je še vedno prisoten. Odgovor na vprašanje, kam na drugo strokovno ekskurzijo, je bil jasen. Pot nas je vodila v Vipavsko dolino. Najprej smo se ustavili v mestu Vipava, imenovanem tudi slovenske Benetke, ki je bogato tako z naravno kot tudi kulturno dediščino. Vipavski Križ, ki sodi med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji, je bil naša druga destinacija. Naslednji naš cilj je bil Prvačina, vas z bogato in zanimivo kulturno dediščino, ki je poznana po zapuščinski dediščini aleksandrink – žensk, ki so priložnosti za preživetje iskale v Aleksandriji. Po ogledu cerkve sv. Andreja smo se odpravili na kosilo in na pot proti Mariboru.

Vipava, zgrajena v srednjem veku, ima veliko značilnosti mestne pozidave. Sprehodili smo se po njenih ulicah, Glavnem trgu, Trgu Pavla Rusta, si od zunaj pogledali baročni  Lanthierjev dvorec in  zanimivo zgrajene  številne mostove čez izvire reke Vipave. Na pokopališču smo videli egipčanska sarkofaga,  sakralna dediščina pa se izkazuje v župnijski cerkvi sv. Štefana, ki je bogata s freskami.  

Vipavski Križ

Sredi Vipavske doline se dviga, na enem za dolino tako značilnih gričev, Vipavski Križ, ki je eden najbolj dragocenih spomenikov kulturne dediščine. V zgodovino se je zapisalo kot najmanjše mesto, ki je na širšem geografskem območju pustilo velik pečat. Že leta 1482 so ga goriški grofje obdali z obzidjem, leta 1507 je dobil trške pravice, leta 1632 pa ga je cesar Ferdinand povzdignil v mesto. Leta 1636 so Attemsi tu dali zgraditi kapucinski samostan, v katerem je živel in deloval sloviti pridigar Janez Svetokriški. Večina zgradb v Vipavskem Križu je spomeniško zaščitenih, naselje samo pa sodi med zgodovinsko najzanimivejše kraje na Vipavskem.  

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19. stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah. Čeprav jim je bilo težko, so to delo opravljale za preživetje, doma je vladala revščina, domačije so bile zadolžene.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

Na začetku šolskega leta smo zopet pričeli z odkrivanjem naše bližnje in daljne domovine. Prva ekskurzija nas je vodila v Rogaško Slatino. Najprej smo se ustavili v Kozmetiki Afrodita, kjer smo imeli tudi možnost nakupa njihovih izdelkov, nato smo se sprehodili po promenadi zdravilišča in se vzpeli na Razgledni stolp Kristal. Pot smo nadaljevali v Olimje, kjer smo si ogledali najstarejšo lekarno, in zeliščni vrt, cerkev Marijinega Vnebovzetja in Čokoladnico Olimje. Naš strokovni del ekskurzije smo končali z degustacijo piva v pivovarni Haler, kjer smo imeli tudi kosilo. Temu je sledil odhod proti domu.

Razgledni stolp Kristal, ki je najvišji razgledni stolp ter hkrati najvišja stavba, ki je odprta za javnost v Sloveniji.
Vožnja z dvigalom do kavarne, ki je na 96 metrih, je svojevrstno doživetje, saj vas bo v višino dvignila izjemno hitro ob tem pa boste imeli čudovit razgled na Rogaško Slatino. Najvišja točka stolpa je odprta razgledna ploščad povsem na vrhu na 104 m višine, obdana z 2 m stekleno ograjo.

Rogaška Slatina
Lokalna vodička nam je predstavila zanimivo in pestro zgodovino Rogaške Slatine, ki je znana predvsem kot zdraviliško središče, na račun izvirov mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi, po katerih je dobila tudi ime. Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k njihovi prepoznavnosti pa je v 17. stoletju bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče avstro-ogrske elite.

V večstoletni zgodovini so Rogaško Slatino obiskale številne pomembne osebnosti in pomagale ustvariti prestižni renomé zdravilišča. Danes je tu oaza miru, kjer se prepletata tradicija in sodobnost. Rogaška je poznana tudi po svoji steklarni, v kateri izdelujejo kristalne izdelke, ki jih prodajajo povsem svetu.

Olimje
Minoritski samostan Olimje se nahaja v istoimenskem naselju v Občini Podčetrtek. Grad je sprva pripadal grofom von Peilestein. Ena izmed lastnic naj bi bila tudi slovenska plemkinja Hema Pilštanjska, bolj poznana kot Sv. Ema Krška. Grad, ki je po ustnem izročilu star 1000 let, je v zgodovini menjal več lastnikov. V zavetju samostana se v pritličju južnega stolpa skriva neprecenljiva umetnina, stara samostanska lekarna s freskami, zapuščina patrov pavlincev, ki so 120 let bivali v olimskem samostanu (1663-1783). Ogledali smo si veličastno cerkev Marijinega Vnebovzetja, eno najlepših baročnih umetnin v naši domovini.

Izredno priljubljena izletniška točka je Čokoladnica Olimje. Nahaja se nasproti Minoritskega samostana Olimje. Po pregledu ogromnega prodajnega programa, od bombonjer do pralinejev, tabličnih čokolad, čokoladnih figur in želejev, smo ugotovili, da se ni tako enostavno odločiti, kaj bi kupili.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

Na univerzi za tretje življenjsko obdobje Maribor smo letošnje šolsko leto začeli s tradicionalnim poletnim srečanjem, ki je bilo letos še posebej pomembno. Obeležili smo 5. obletnico delovanja naše univerze. Dogodek je otvorila predsednica U3ŽO Zdenka Pašić, ob tem posebnem mejniku pa sta spregovorili tudi Lilijana Zorko iz urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo in raziskovalno dejavnost Mestne občine Maribor, ter Dina Potočnik, direktorica Centra za vpis, podporo in promocijo izobraževanja na Dobi.

Slavnostna govornica na proslavi je bila prof. dr. Ana Krajnc, pobudnica ustanovitve Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, pedagoginja in andragoginja, ki je poudarila pomen vseživljenjskega učenja in naši univerzi čestitala ob 5. jubileju. Nasmehnili smo se tudi pisatelju Tonetu Partljiču, ki je popestril slavnostni dogodek. Kulturni program pa so s pesmijo in recitacijami obogatili učenci OŠ Franceta Prešerna Maribor pod vodstvom Metke Kuraj.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

Zadnja ekskurzija v tem šolskem letu nas je  vodila po skrivnostnih poteh kartuzijanov v Žički kartuziji, v vesolje med zvezde v  Centru vesoljskih tehnologij  Noordung v Vitanju. Temu pa sta sledila  ogleda  cerkva sv. Petera in Pavla ter Matere Božje na Hriberci.

Naš prvi cilj je bil ogled Žičke kartuzije. Vodička nas je pričakala pred veličastnim obzidjem. Na cvetočem travniku sredi bujnih gozdov, ob petju ptic, dišečih naravnih vonjav in neskončnem miru  popotnikovo oko zagleda skrivnostno obzidje, za katerim je videti ostanke cerkve sv. Janeza, neme priče časa in  prostora, na katerem stoji Žička kartuzija. Delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli so še refektorij, kleti, kuhinja, nadstropni trakt, del križnega hodnika in poznogotska pokopališka kapela Vseh svetnikov, v katero so pokopavali priorje. Obnovljeno je mogočno obzidje s stolpi ter zeliščni vrt z repliko originalne kamnite mize s klopjo.

Ogledali smo si tudi demonstracijo izdelovanja glinenih okraskov v sami kartuziji, zbirko starih zapisov in lekarno.

 » Kartuzija so velik del svojega življenja  posvetili natančnim prepisom in ustvarjanju novih besedil z vseh področij, od teologije do astronomije, od praktičnih ved pa do književnih stvaritev,« nam je pojasnjevala vodička.  

Pred odhodom smo še  popili kavico v  gostilni Gastuž, ki stoji tik ob starodavni Žički kartuziji. Med njenimi debelimi zidovi veje duh starega veka: gre za najstarejšo še delujočo slovensko gostilno iz davnega leta 1467  in spada tudi med 10 najstarejših restavracij na svetu.   

Polni vtisov smo se posedli v avtobus in nadaljevali pot v Vitanje, kjer smo najprej obiskali Center za vesoljsko tehnologijo  Noordung.   

Vitanje, majhen podeželski kraj, skrit med Vitanjske Karavanke in Pohorje, skriva futuristični objekt, zasnovan po ideji vesoljske postaje Hermana Potočnika  Noordunga,  ki je kot inženir elektrotehnike in strojništva postal strokovnjak za raketno tehnologijo in je svoje delo  posvetil načrtovanju prodora v vesolje.

V okviru razstave je predstavljena Noordungova življenjska pot in njegova vez z Vitanjem. Na ogled so odseki iz njegove knjige, v kateri opisuje svoje vizionarske ideje, med katerimi je tudi njegova najznamenitejša ideja o bivalnem kolesu oziroma vesoljski postaji na geostacionarni orbiti.

Predstavitev vesoljskih tehnologij, satelitov, nam je približala znanosti, ki se ukvarjajo z vesoljem in dala slutiti, da bomo morali bolj ukrepati na področju ekologije.

Že med potjo smo  na avtobusu izvedli »žrebanje« enega izmed potnikov, ki bo lahko preizkusil simulator letenja. Izžrebana je bila naša članica. »Letenje s simulatorjem je bilo pravo doživetje, saj še nikoli nisem tega preizkusila,« je povedala po končanem letu. Prisotni smo lahko spremljali njen let in jo pri tem vzpodbujali. 

Iz vesolja smo se podali na  ogled  dveh vitanjskih  cerkva sv. Petra in Pavla ter Matere Božje na Hriberci. Po cerkvah nas je popeljal bivši duhovnik.  Cerkev  sv. Petra in Pavla skupaj s cerkvijo Matere Božje v Vitanju tvori edinstveni slovenski tandem dveh cerkva, ki enakovredno sestavljata župnijo. Medtem ko Cerkev sv. Petra in Pavla za Vitanje predstavlja t. i. zimsko cerkev, je Cerkev Matere Božje na Hriberci letna cerkev. V prvi se romanski slog prepleta z gotskim, medtem ko nas je cerkev Hriberca očarala s svojim baročnim slogom.  

Naš strokovni del ekskurzije smo tako zaključili. Sledilo je kosilo v samem kraju Vitanju in prijetno druženje, ki se je po kosilu nadaljevalo še na avtobusu na poti domov.

Tako smo v izobraževalnem program Spoznavajmo svoj kraj in domovino zaključili to šolsko leto. Marta in Lidija vam želiva, da prijetno preživite poletni čas, pa se v jeseni zopet vidimo!

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Maribor je s svojo predstavitvijo na stojnici sodelovalo na Festivalu duševnega zdravja, ki ga je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje, tokrat v sodelovanju z Mestno občino Maribor. Festival je bil 15. maja 2024 in ga je otvoril državni sekretar na ministrstvu za zdravje MZ Denis Kordež, strokovni direktor NIJZ prof. dr. Ivan Eržen, župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič in predstojnik centra za duševno zdravje NIJZ asist. Matej Vinko.

Aktivnosti na festivalu so potekale ves dan: predavanja in delavnice vrhunskih strokovnjakov na področju duševnega zdravja. Program je bil zasnovan tako, da je prav vsak zase našel zanimive vsebine – od otrok in mladostnikov, do staršev in bodočih staršev, pa tudi starejši, zaposleni itd. Na ploščadi pred stadionom v Ljudskem vrtu je bilo postavljenih  60 stojnic, na katerih se je  predstavilo 60 različnih organizacij, ki delujejo na področju duševnega zdravja v Sloveniji. Za obiskovalce so pomudili tudi  interaktivne kotičke, tekom dneva pa so na glavnem odru festivala potekale štiri okrogle mize, na katerih so strokovnjaki z različnih zornih kotov osvetlili duševno zdravje.

Častna pokroviteljica festivala je bila predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, medijska partnerja dogodka pa sta bila  medijska hiša Večer in Slovenska tiskovna agencija.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

Vreme je bilo na naši strani, saj nas je sončno jutro kar vabilo dogodivščinam naproti. Člani Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje smo se zopet odpravili na strokovno ekskurzijo. Tokrat nas je pot vodila na Dolenjsko, razgibano pokrajino zelenih travnikov, vinogradov, gozdov, skrivnostnih gradov in samostanov.

Naš prvi postanek je bil v Sevnici, mestu, znanem po Melaniji, ženi bivšega ameriškega predsednika, po tovarni perila Lisca in seveda po srednjeveškem gradu na griču nad starim mestnim jedrom tik ob reki Savi.  Sprehodili smo se  do slaščičarne Julija, kjer prodajajo znamenito torto Melanija.  Obiskali smo tudi  Liscino največjo prodajalno perila in kopalk.

Zadovoljni smo nadaljevali pot. V bližini Šentjerneja, v skriti dolini pod Gorjanci že stoletja stoji Kartuzijanski samostan Pleterje, samostan najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški Cerkvi. Ker je Kartuzija zaprta za obiskovalce, smo se najprej ustavili v muzeju na prostem. Bujna narava, tišina, mir vzbudijo v človeku hrepenenje po bližini narave in občutek, da smo na posebnem, mističnem kraju, prevzame vsakega popotnika. Skrivnostno življenje kartuzijanov je  od nekdaj burilo domišljijo ljudi. Vodič nas je peljal v staro gotsko cerkev iz leta 1420, ki je ena izmed najbolj ohranjenih kartuzijanskih cerkev v Evropi. Avdiovizualni ogled pa je prikazal življenje kartuzijanov, ki se ukvarjajo tudi s čebelarstvom, žganjekuho, sadjarstvom, imajo svojo zbirko starih in odpornih sort jablan in hrušk, posebej pa je kartuzija znana po pleterski hruški, ki raste in dozori v steklenici, nato pa jo zalijejo s hruškovim žganjem, ter po pleterski grenčici iz 49 vrst zelišč. Pri samostanu je manjša prodajalna, kjer smo lahko kupili njihove izdelke.

Opremljeni s čudežnimi eliksirji iz Pleterij smo se posedli na avtobus in krenili do mesta Kostanjevica na Krki, ki ga objema reka Krka s svojimi edinstvenimi lesenimi rečnimi mostovi. Lokalna vodička nas je popeljala po mestnih ulicah z zgodovinskimi hišami, cerkvami in spominskimi obeležji. Pot smo nadaljevali južno od naselja Kostanjevica na Krki, kjer stoji mogočen samostan, pri domačinih imenovan kar Grad Kostanjevica, sicer pa samostan Studenec svete Marije. Vodič nas je popeljal po samostanu, ki je znan po bivši samostanski cerkvi in najobsežnejših arkadah izmed vseh stavb v Sloveniji, tudi grajskih. Danes se v njem nahaja Galerija Božidar Jakac, v okolici gradu pa je forma viva.

Po ogledu razstav v galeriji smo se odpravili v vinsko klet – Cvičkova klet. Ambasador cvička, novinar, vinar Ivo Kuljaj nam je v Cvičkovi kleti povedal nekaj besed o  pridelovanju vinske trte na Dolenjskem: »V nedrju Gorjancev se bohotijo vinorodni griči in tipične zidanice. Tu je doma cviček, ki ima nizko vsebnost alkohola, zato je predvsem lahko in pitno vino. Je posebnost med vini v slovenskem in svetovnem merilu, saj je edinstven in drugje neponovljiv.«

Lačni in žejni smo se  posedli v avtobus in niti zamišljati si nismo mogli, da nas bodo v Zidanici »Zdenka« klet Urbanč nahranili, kot nas še niso nikjer. Čas je kar prehitro tekel in morali smo se vrniti v Maribor.

Živahno klepetanje in smeh, ki se je na poti domov slišal na avtobusu, je dokaz o zadovoljstvu, ki je vladalo med udeleženci. Se vidimo na naslednji in zadnji ekskurziji v tem šolskem letu!

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

V ponedeljek, 13. maja so se naši udeleženci mudili na Pobrežju. Skupaj so se sprehodili čez obsežno območje pokopališča in si ogledali predel z najstarejšimi grobnicami neoklasicističnega sloga, poiskali primere nagrobnikov s simbolističnimi in secesijskimi elementi ter tiste z modernistično zasnovo in ob tem skušali odkriti povezavo s pokojnikom. Sprehod je vodila Mojca Štuhec, mentorica programa Umetnostna zgodovina.

Pokopališča so mesta spomina, ki se dotikajo individualnih življenjskih zgodb in so muzej na odprtem, ki odstirajo vpogled v našo kolektivno misel. So pa tudi prostori druženja in spletanja novih vezi med ljudmi.

Sprehod po osrednjem mestnem pokopališču nam ponuja kratek sprehod za sprostitev ali večurno raziskovanje. Pokopališče na Pobrežju je najstarejše delujoče v Mestni občini Maribor in je poslednji dom številnih znanih osebnosti, ki so svojim delovanjem na različnih področjih pustile močan pečat v mestu ob Dravi in širše. Mnogim med njimi, kot tudi nekaterim drugim posameznikom in njihovim družinam so v spomin bili postavljeni likovno izstopajoči nagrobni spomeniki.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

Člani Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor-DOBA  so bili na strokovni ekskurziji v Cornusu, na ekološki kmetiji Frank-Ozmec v Ljutomeru in Moji  Biodeželi v Kogu. Na ekskurzijo so povabili  ga. Mišo Pušenjak, avtorico številnih knjig o vrtnarjenju.

V torek, 23. 4. 2024, so se člani Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor-DOBA, ki ima sedež na Prešernovi 1 v Mariboru, odpravili na  ekskurzijo v okviru izobraževalnega programa   Okrasne rastline nas razveseljujejo. Na ekskurzijo so povabili ga. Mišo Pušenjak, ki je udeležencem že na sami poti odgovarjala na številna vprašanja v zvezi s sajenjem in vzdrževanjem vrta ter uničevanjem škodljivcev.

Pot jih je najprej vodila v Logarovce, kjer so si ogledali ekološko pridelavo sadik v podjetju Cornus.  Sprejel jih je lastnik in tehnolog  podjetja, Drago Belec. Ob sprehodu v proizvodnji  sadik,  je povedal, da njihove sadike niso gensko spremenjene, so brez virusov, bolezni in vrhunske kakovosti. Prilagojene so našim klimatskim razmeram in testirane v Sloveniji. »Z nakupom naših sadik podpirate domače slovensko gospodarstvo in slovenske družine.,« je zaključil g. Belec.

Naslednja destinacija je bila Turistične kmetije Frank-Ozmec v Ljutomeru, kjer so imeli kosilo. Hiša Ozmečevih stoji na začetku jeruzalemsko-ormoške vinske ceste. Obkroža jo čudovita narava s  petimi ribniki. Kmetija spada med okolju prijazne. Udeleženci izleta so imeli tudi pokušino domačega bučnega olja, ki so ga lahko  kupili.

Po vijugasti cesti sredi vinogradov so nadaljevali pot v Kog na  ekološko kmetijo Moja Biodežela, kjer se ukvarjajo s pridelavo in ročnim vlaganjem zelenjave za ozimnico po naročilu. Sprejel jih je ustanovitelj podjetja, Zvonko Pukšič, ki je povedal, da jih pri delu vodijo  spoznanja, da zdrava hrana in zdrave misli naredita življenje čudovito.

Na poti do Maribora je ga. Miša Pušenjak še odgovarjala na številna vprašanja. Udeleženci  so iz prve roke izvedeli veliko o ekološki pridelavi in ponudbi na našem trgu. Ga. Miša Pušenjak je s svojim živahnim načinom komunikacije tudi prispevala k prijetnemu vzdušju v avtobusu.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

V okviru programov Spoznavajmo naše mesto in domovino ter Umetnostne zgodovine na U3ŽO smo se tokrat na strokovno ekskurzijo odpravili v Trst. Turizem, zgodovina  in umetnost so neločljivo povezane, zato je mesto Trst,  mesto številnih kultur, danes prava turistična atrakcija. V Trstu, kjer je od nekdaj bilo doma veliko Slovencev, so ti močno vplivala na njegovo zgodovino – kulturo nasploh. Mesto v tem času gosti razstavo velikega slikarja Vincenta van Gogha.

Po hitri in mirni vožnji smo prispeli v Trst ob dogovorjenem času. Avtobus nas je odložil ob morju, v bližini Velikega trga, kjer nas je čakal lokalni vodič. Veliki trg  ali Trg enotnosti Italije  (Piazza Unita d’Italia) je  ena od najbolj  obiskanih turističnih točk v mestu. Ob trgu stojijo številne znamenite zgradbe. Tu je Občinska palača, ki v celoti gleda na morje, na njej je stolp z uro in zvonom. Ob straneh  stojijo še druge palače, ki spadajo med najlepše v mestu: Palača Modello, Stratti, v pritličju obratuje znamenita kavarna Degli Specchi,  Vladna palača na desni strani ter Pitteri, ki je najstarejša in nikoli ni bila porušena. V njeni notranjosti so čudovite freske. Tu sta še  Palača Vanoli in Lloyd na levi.  Na trgu pred Občinsko palačo največ pozornosti privlači  Fontana štirih celin,  nekateri jo imenujejo tudi Mazzolenijeva fontana po njenem avtorju Giovanni Domenico Mazzoleni.  

Vodič nas je z velikega trga peljal na Borzni trg (Piazza della Borsa). Trg je dobil ime po  stavbi v slogu grškega templja iz leta 1806, v kateri je bila nekoč borza, danes pa je tam gospodarska zbornica. Borzni trg ima obliko trikotnika in je eden glavnih trgov v Trstu.  Najstarejši element na trgu je steber s kipom cesarja Leopolda I. Habsburškega in je nastal v počastitev cesarjevega obiska v mestu  leta 1660. Posebej za novi trg pa je leta 1755 nastal Neptunov vodnjak, ki si ga je omislil Giovanni Battista Mazzoleni. Na Borznem trgu stuji tudi slikovita stavba  v secesijskem slogu, katere arhitekt je Maks Fabiani.

 Veliki kanal je danes priljubljena fotogenična in turistična destinacija v Trstu. Ob Velikem kanalu najdemo številne restavracije, kavarne in trgovine, ki ustvarjajo živahno tržaško vzdušje. Preko Velikega kanala segajo trije mostovi, eden od njiju se imenuje Ponte Rosso. most je bil nekoč rdeče barve; zaradi njega so pred okrog pol stoletja ta nakupovalni raj imenovali »Ponterosso«. Na mostu je spomenik slavnega pisatelja Jamesa Joyce-a, ki je v Trstu živel nekaj let.

Ortodoksna Cerkve Svetega Spiridiona, ki smo si jo ogledali,  priča o tem, da je Trst križišče več kultur.

Ob mostu, na Trgu Ponterossu, stoji zanimiv spomenik, trimetrski tolar, s profilom cesarice Marije Terezije Avstrijske. Z orjaškim tolarjem želijo izraziti spoštovanje cesarici, ki je Trst spremenila v vrata srednje Evrope, njene reforme pa so mesto prenesle v moderno dobo in mu zagotovile gospodarski uspeh in blaginjo. Spomenik je prava turistična atrakcija.

Sonce je močno pripekalo in bil je čas za cappuccino in osvežitev. Iz bližnjih lokalov je zadišalo po kavi, prilegel pa se je tudi sladoled, za katerega vemo, da so v Italiji pravi mojstri. 

Vodič nas je nato spremljal do Muzeja Revoltella, galerije moderne umetnosti, kjer smo si ogledali  razstavo umetniških del Vincenta Van Gogha, največjega nizozemskega slikarja,  po Rembrandtu.  Enkratno doživetje ob umetninah velikega postimpresionista, ki s svojimi deli kljubuje času, nam je dalo misliti o življenju človeka umetnika, ki se je po  nesrečni usodi  dvignil v višave nesmrtnosti.

Avtobus nas je čakal ob regionalni cesti v bližini Pomola Audace. Morje se je bleščalo v vsem svojem sijaju,  ladje in ladjice so čakale potnikov, da odplujejo na širno morje, mi pa smo se posedli v avtobus. Polni vtisov smo zapustili slikovito mesto in krenili proti Divači, kjer smo imeli pozno kosilo.

»Trst je naš«, v njem je še ostalo veliko, česar nismo videli in o čem nismo spregovorili, zato se bomo še vrnili.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh