Novice

Zdravje in kultura imata v človekovem življenju zelo velik pomen, čeprav se tega pogosto začnemo zavedati šele v starejših letih. Zdravje nam omogoča kakovostno življenje in uresničevanje vsakodnevnih ciljev, kultura pa bogati naš duh, širi obzorja in ohranja našo identiteto. Prav zato je bil izlet v Novo mesto še posebej primeren, saj smo se tam srečali tako s kulturo kot tudi s skrbjo za zdravje.

V Novem mestu smo si najprej ogledali Dolenjski muzej, kjer so razstavljeni bogati zgodovinski in arheološki predmeti, ki prikazujejo življenje na Dolenjskem skozi različna obdobja. Nato smo obiskali stolno cerkev sv. Nikolaja, pomembno sakralno stavbo z bogato umetniško notranjostjo in dolgo zgodovino.

Po ogledu mesta smo se odpravili v Krko, eno največjih slovenskih farmacevtskih podjetij. V tovarni Krka so nam izmerili tudi sladkor in holesterol. Spoznali smo njihovo delo, proizvodnjo zdravil ter pomen podjetja za slovensko gospodarstvo, po ogledu pa so nas še pogostili.

Dolenjskega muzeja v Novem mestu

Dolenjski muzej je ena najpomembnejših kulturnih ustanov v Novo mesto. Ustanovljen je bil 1. junija 1950, čeprav ideja o njegovem nastanku sega že v leto 1865, ko so ob praznovanju 500-letnice mesta začeli razmišljati o zbiranju in ohranjanju zgodovinskih predmetov z območja Dolenjske.

Prve stalne razstave so odprli leta 1953 v stavbi Križatije. Sčasoma se je muzej širil in danes deluje na več lokacijah ter vključuje različne zbirke, ki prikazujejo bogato kulturno dediščino regije. Posebej znan je po arheoloških najdbah iz starejše železne dobe, med katerimi izstopajo znamenite bronaste situle, ki pričajo o visoki stopnji razvoja takratne družbe.

Poleg arheoloških zbirk muzej predstavlja tudi etnološko in umetnostno dediščino, s čimer obiskovalcem omogoča celovit vpogled v življenje ljudi na Dolenjskem skozi čas. Danes Dolenjski muzej ni le prostor razstav, temveč tudi pomembno središče raziskovanja, ohranjanja in predstavljanja kulturne dediščine.

Ogled stolne cerkve sv. Nikolaja

Stolna cerkev sv. Nikolaja je ena najpomembnejših kulturnih in zgodovinskih znamenitosti v Novem mestu. Cerkev stoji na griču nad starim mestnim jedrom in je zaradi svoje lege vidna daleč naokoli, zato daje mestu značilen pečat. Zgrajena je bila v 15. stoletju in predstavlja zanimivo mešanico gotskega in baročnega sloga. Posebnost cerkve je njena nenavadna, rahlo lomljena oblika, saj je prezbiterij višji od ladje. V notranjosti cerkve lahko občudujemo bogato umetniško opremo, med katero izstopa znamenita oltarna slika sv. Nikolaja, ki jo pripisujejo beneškemu slikarju Tintoretto.

Cerkev ima tudi velik zgodovinski pomen, saj je bila že leta 1493 sedež Kolegiatnega kapitlja, danes pa je stolnica novomeške škofije. Je pomembno versko in kulturno središče ter eden najprepoznavnejših simbolov Novega mesta.

Obisk tovarne zdravil Krka

Program na centralni lokaciji Krka na Šmarješki cesti 6 v Novem mestu je bil pester in poučen. Ob prihodu so nas sprejeli pred upravno stavbo podjetja. Najprej so nam omogočili brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi. V galeriji upravne stavbe smo se lahko posvetovali s Krkinimi medicinskimi, farmacevtskimi in veterinarskimi strokovnjaki, pripravili pa so nam tudi zanimive dejavnosti in kakšno presenečenje.

Nato smo odšli v dvorano Krke, kjer so nam podrobneje predstavili podjetje in njihove izdelke. Sledil je organiziran ogled proizvodnega dela v manjših skupinah z vodniki. Najprej smo spoznali razvoj in proizvodnjo zdravilnih učinkovin, ki jih uporabljajo v svojih izdelkih. Nato smo si ogledali proizvodnjo trdnih farmacevtskih oblik, kot so tablete in kapsule, ter se seznanili še z razvojem in raziskavami farmacevtskih izdelkov.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

12. maj 2026: Ekskurzija programa nemščine v Celovec

V torek, 12. maja smo se z udeleženci programa nemščine odpravili na prijetno enodnevno strokovno ekskurzijo v avstrijski Celovec. Pot nas je vodila z vlakom iz Maribora, v Gradcu pa smo prestopili na novo, sodobno železniško povezavo, ki omogoča še hitrejše in udobnejše potovanje med štajersko in koroško prestolnico. Takšne trajnostne povezave postajajo vse pomembnejše tudi za medkulturno povezovanje in raziskovanje bližnjih regij.

Ob prihodu v Celovec nas je pričakalo nekoliko deževno vreme, zato smo prvi del dneva preživeli v zanimivem Kärnten Museumu. Muzej združuje bogato zgodovino, umetnost in naravoslovje Koroške ter obiskovalcem na sodoben in interaktiven način predstavi kulturno dediščino regije. Posebej zanimive so bile razstave o zgodovini dežele, življenju v Alpah in razvoju mesta Celovec skozi čas.

Ko se je vreme izboljšalo, smo se podali na ogled mesta. Celovec (Klagenfurt) je prijetna koroška prestolnica ob Vrbskem jezeru, znana po svojem lepo ohranjenem renesančnem mestnem jedru, živahnih trgih in številnih kavarnah. Sprehodili smo se skozi stari del mesta z značilnimi arkadnimi dvorišči, občudovali Novi trg z znamenitim Lindwurmom – simbolom mesta – ter raziskali tudi sodobnejši del Celovca.

Seveda ni manjkalo niti kulinarično doživetje – dan smo zaokrožili s pristnim dunajskim zrezkom (Wienerschnitzlom), ki je poskrbel za pravo avstrijsko vzdušje in zadovoljstvo vseh udeležencev.

Ekskurzija je bila prijetna priložnost za druženje, utrjevanje znanja nemščine ter spoznavanje kulture in zgodovine naše sosednje dežele.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

8. maj 2026: Pomladno potepanje po Pohorju

V okviru programa Pohorje v štirih letnih časih smo se z udeleženci odpravili na čudovito pomladansko raziskovanje Južnega Pohorja. Dan smo začeli v prijetnem vzdušju pohorske vasice Šmartno na Pohorju, kjer smo si ogledali cerkev sv. Martina in uživali v mirnem utripu kraja ter prvih pomladnih pogledih na prebujajočo se naravo.

Pot nas je nato vodila proti Trem kraljem, med vožnjo pa smo obiskali tudi Šetorov mlin – edini še delujoči mlin na tem delu Pohorja, ki danes predstavlja pomemben del pohorske kulturne dediščine. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili zgodbi o obnovi mlina in življenju nekoč.

Iz Osankarice smo se peš podali proti Črnemu jezeru. Sprehod po lesenih brveh skozi pohorske gozdove je bil pravo doživetje, še posebej ob zvokih narave in svežem gorskem zraku. Med potjo smo se ustavili tudi na doživljajski gozdni poti, kjer smo preizkusili zanimiva lesena in kamnita igrala ter glasbila, ki obiskovalce povezujejo z naravo na igriv način.

Ob Črnem jezeru smo si privoščili počitek in malico ter prisluhnili pripovedim o pohorskih zgodbah in posebnostih tega skrivnostnega barjanskega jezera. Pot smo nadaljevali proti Trem kraljem in obiskali interpretacijski center Regijskega parka Pohorje, kjer smo pobližje spoznali naravne značilnosti Pohorja, njegovo bogato rastlinstvo, živalstvo in pomen ohranjanja tega edinstvenega okolja.

Dan smo zaključili s poznim kosilom in prijetnim druženjem, polni novih vtisov, lepih razgledov in pohorskih zgodb. Izlet je znova pokazal, kako bogato naravno in kulturno dediščino skriva naše Pohorje ter kako dragoceni so skupni trenutki v naravi.

Na povezavi si lahko ogledate prispevek o našem strokovnem Pohodu v oddaji Ljudje in zemlja na SLO 1. Prispevek se začne na 18.35 minuti.

Povezava do prispevka:

https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175223776?s=tv

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

5. maj 2026: Ekskurzija programa umetnostne zgodovine na Ptujsko goro

V torek, 5. maja 2026, smo v okviru predavanj iz umetnostne zgodovine izvedli strokovno ekskurzijo na Ptujsko Goro, kjer smo si ogledali romarsko cerkev Marije Zavetnice s plaščem, enega najpomembnejših primerov gotske arhitekture na Slovenskem. Cerkev, ki je nastala na prelomu med 14. in 15. stoletjem, in predstavlja vrh srednjeveške sakralne umetnosti ter pomembno romarsko središče širšega štajerskega prostora.

Med ogledom smo posebno pozornost namenili arhitekturnim značilnostim gotskega sloga, kot so: visok triladijski prostor, križno rebrasti oboki ter šilasti loki. Analizirali smo zasnovo cerkve, ki s svojo vertikalnostjo in svetlobnimi učinki ustvarja značilno srednjeveško atmosfero. Posebej izstopa znameniti relief Marije Zavetnice s plaščem, eden najpomembnejših primerov gotskega kiparstva pri nas, ki ima pomembno ikonografsko in simbolno vrednost.

Ekskurzija je slušateljem omogočila neposreden stik z umetnostnozgodovinsko dediščino ter poglobljeno razumevanje razvoja gotske umetnosti in romarske kulture na Slovenskem. Terensko delo je pomembno prispevalo k povezovanju teoretičnega znanja z analizo konkretnega spomenika in njegovega zgodovinskega konteksta.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

21. april 2026: Udeleženci umetnostne zgodovine na ekskurziji na Dunaju

Na ekskurziji na Dunaj, ki se je zgodila 21. 4. 2026, v sklopu predmeta Umetnostna zgodovina, smo doživeli atraktivno kulturno in umetniško izkušnjo ob obisku Kunsthistorisches Museum, kjer smo si ogledali razstavo Canaletto in Bellotto. Krasne vedute so nas navdušile z izjemno natančnostjo, občutkom za perspektivo ter živim prikazom mestnega utripa preteklih stoletij. Poseben vtis je naredil način, kako sta umetnika znala združiti umetniško izraznost z dokumentarno vrednostjo svojih del. Obenem smo si z zanimanjem ogledali še izbrane mojstrovine iz stalne zbirke muzeja, ki sodijo med najpomembnejše dosežke evropske umetnostne dediščine. Ekskurzija je bila poučna, navdihujoča in prijetno doživetje, ki nam bo še dolgo ostalo v spominu.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

13. april 2026: Spoznajmo zelišča Pohorja – delavnica s Faniko Jeromel

V ponedeljek, 13. aprila 2026, je pri nas potekala zanimiva in poučna delavnica z naslovom »Spoznajmo zelišča Pohorja«, ki smo jo pripravili v okviru programa Pohorje v štirih letnih časih. Dogodek je vodila priznana poznavalka zelišč in narave Pohorja, Fanika Jeromel.

Delavnica je bila vsebinsko bogata in usmerjena v poglobljeno spoznavanje rastlinskega sveta Pohorja. Udeleženci so imeli priložnost spoznati številna zelišča, ki uspevajo na tem območju, ter njihove blagodejne učinke na zdravje. Poseben poudarek je bil namenjen tradicionalnim načinom nabiranja in uporabe zelišč, pri čemer je predavateljica izpostavila pomen spoštljivega odnosa do narave in ohranjanja znanja, ki se je prenašalo iz generacije v generacijo.

Pomemben del vsebine je bil tudi razmislek o vlogi zelišč nekoč in danes. Udeleženci so spoznali, kako so ljudje v preteklosti zelišča uporabljali kot pomemben del vsakdanjega življenja – za zdravljenje, nego in prehrano – ter kako se ta znanja ponovno uveljavljajo tudi v sodobnem času.

Dogodek se je zaključil v prijetnem in sproščenem vzdušju z degustacijo dobrot in timijanovega čaja, udeleženci so si lahko različna zelišča v živo pogledali in postavili še svoja vprašanja.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

10. april 2026: Zmaj v Metliki – Osnovna šola Brihtna glava in kulinarične dobrote Bele krajine.

V petek, 10. aprila 2026, smo izvedli strokovno ekskurzijo v Belo krajino, ki je udeležencem ponudila bogato vsebinsko izkušnjo, prežeto s kulturno dediščino, lokalnimi posebnostmi in pristnimi doživetji.

Pot nas je vodila skozi Celje, Laško in Zidani Most ter naprej ob reki Sava mimo Radeče, Sevnica in Krško proti Otočec, kjer smo ob gradu naredili krajši postanek za malico. Pot smo nadaljevali skozi Novo mesto in preko Gorjanci prispeli v Metlika, središče Bele krajine ob reki Kolpa.

V Metliki smo se razdelili v dve skupini ter si izmenično ogledali Belokranjski muzej Metlika in Kambičeva galerija Metlika. Udeleženci so spoznali bogato zgodovinsko, etnološko in umetnostno dediščino tega območja ter dobili vpogled v življenje in ustvarjalnost Bele krajine skozi čas.

Ekskurzijo smo nadaljevali v Rosalnice, kjer smo obiskali znamenite Tri fare Rosalnice – edinstven romarski kompleks treh gotskih cerkva, umeščenih znotraj obzidanega pokopališkega prostora. Posebnosti tega prostora in njegov pomen nam je predstavil predstavnik župnišča.

Sledila je izjemno doživljajska izkušnja v Bistra glava Radovica, kjer smo v stari šoli izkusili pravo učno uro iz preteklosti. Sedenje v šolskih klopeh iz sredine 20. stoletja ter pouk po takratnih metodah sta udeležencem na zanimiv in humoren način približala šolski vsakdan nekoč.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

30. marec 2026: Predavanje Severnoameriške rastlinske zanimivosti

V ponedeljek, 30. marca 2026, je potekalo predavanje z naslovom »Severnoameriške rastlinske zanimivosti«, ki je bilo organizirano v okviru programa Okrasne rastline nas razveseljujejo.

Dogodka so se udeležili ljubitelji hortikulture, ki jih zanima pestrost rastlinskega sveta ter urejanje zelenih površin. Predavala je Meta Pivec, dipl. inž. agronomije in hortikulture ter strokovna sodelavka v botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.

Predavateljica je udeležencem predstavila izbrane rastlinske vrste iz Severne Amerike, njihove značilnosti, posebnosti ter možnosti uporabe v okrasnih vrtovih in parkih. Posebej je poudarila prilagodljivost nekaterih vrst na naše podnebne razmere ter njihovo estetsko vrednost skozi različne letne čase.

Predavanje je bilo obogateno s slikovnim gradivom, kar je udeležencem omogočilo boljše razumevanje predstavljenih rastlin. Dogodek je potekal v prijetnem in ustvarjalnem vzdušju ter ponovno potrdil zanimanje za hortikulturne vsebine med člani U3ŽO.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

27. marec 2026: Občni zbor U3ŽO in predavanje o pohorskih kočah

V petek, 27. marca 2026 smo organizirali zbor članov Univerze za tretje življenjsko obdobje (U3ŽO). Na uradnem delu srečanja so prisotni člani potrdili zaključni račun za leto 2025.

Po formalnem delu je sledilo predavanje v okviru programa Pohorje v štirih letnih časih z naslovom »Planinski turizem in koče na Pohorju«. Predaval je zgodovinar in avtor Andrej Gulič, ki je udeležencem na zanimiv in slikovit način predstavil zgodovinski razvoj planinskih objektov na Pohorju v obdobju med letoma 1890 in 1945.

Posebno pozornost je namenil vlogi planinskih koč, domov in drugih objektov v prostoru nekoč ter njihovi preobrazbi in pomenu v današnjem času. Predavanje je bilo bogato podprto s slikovnim gradivom, kar je še dodatno obogatilo razumevanje razvoja planinskega turizma na Pohorju.Dogodek je potekal v prijetnem in sproščenem vzdušju ter ponovno združil člane U3ŽO in ljubitelje Pohorja.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

6. marec 2026: Od Slovenj Gradca do Šentanela, od mesta miru in umetnosti do koroških dobrot

Diši po pomladi, dnevi so daljši in v zraku je čutiti novo energijo – pravi čas za našo ekskurzijo! Tokrat smo se zapeljali po Dravski dolini v čudoviti Slovenj Gradec, mesto z bogato zgodovino in nazivom »glasnik miru«, stisnjeno med Pohorje in Uršljo goro.

Po prihodu v Slovenj Gradec smo si privoščili prijetno kavico, nato pa se z lokalnim vodnikom sprehodili po slikovitem starem mestnem jedru, občudovali cerkev sv. Elizabete in cerkev sv. Duha ter prisluhnili zanimivim zgodbam preteklosti.

Obiskali smo Koroški pokrajinski muzej in rojstno hišo svetovno znanega skladatelja Huga Wolfa. Posebno doživetje je bil obisk najstarejše slovenske lectarske delavnice družine Perger, kjer se tradicija ročno izdelanih medenjakov, bonbonov in znamenitih lectovih src prenaša iz roda v rod že stoletja. Spoznali smo skrivnosti stare obrti, se prepustili sladkim vonjem in okusom medenega raja. Ekskurzijo smo nadaljevali v slikovit Šentanel, eni najlepših hribovskih vasi pri nas, kjer nas je po krajšem sprehodu po vasi razvajalo kosilo s pristnimi koroškimi jedmi.

Slovenj Gradec

Zgodovina Slovenj Gradec sega zelo daleč v preteklost. Najstarejše sledi poselitve na tem območju izvirajo že iz prazgodovine, posebej iz starejše železne dobe (halštatskega obdobja), o čemer pričajo arheološke najdbe. Pomembno vlogo je imel kraj tudi v rimskem času, saj je tod potekala pomembna trgovska pot. Kot trg se Slovenj Gradec prvič omenja leta 1091, mestne pravice pa je dobil v 13. stoletju. V srednjem veku se je razvil v pomembno trgovsko in obrtniško središče, obdano z obzidjem. Tako lahko rečemo, da ima mesto več kot tisoč let pisno izpričane zgodovine, njegove korenine pa segajo še mnogo dlje v preteklost. Ko stopimo v staro mestno jedro, začutimo miren utrip zgodovine, ki se je tu ohranila skozi stoletja.

Med najpomembnejšimi znamenitostmi so cerkev svete Elizabete Ogrske (1251) z baročnim oltarjem Janeza Jakoba Schoya, cerkev sv. Duha (1428) z gotsko arhitekturo in freskami Andreja iz Ottinga, slikovit dvorec Rotenturn z arkadnim dvoriščem, Koroški pokrajinski muzej ter rojstna hiša skladatelja Huga Wolfa. Na Glavnem trgu stoji simbol mesta – Venetski konj, v stavbi »središče sveta« pa deluje Koroška galerija likovnih umetnosti (ustanovljena 1957).

Koroški pokrajinski muzej

Muzej hrani arheološke najdbe iz prazgodovine, rimskega časa in srednjega veka, med njimi orodja, keramiko in kipi, ki prikazujejo, kako so ljudje tu živeli pred tisočletji. Posebno zanimivi so srednjeveški predmeti – orodja, pohištvo in obrtniški izdelki, ki prikazujejo vsakdanje življenje naših prednikov.

Ogledali smo si tudi sakralno umetnost, kot so stare mašne knjige, oltarji in slike, ter predmete, povezane z lokalnimi legendami in pomembnimi osebnostmi mesta. Muzej nas skozi razstave popelje tudi po zgodovini samega mesta – od nastanka trga do razvoja kot kulturnega središča. Ob obisku smo tako dobili živahno in zanimivo sliko, kako so Korošci živeli, delali in ustvarjali, ter spoznali bogato dediščino Slovenj Gradca.

Muzeja skladatelja Huga Wolfa

Skladatelj Hugo Wolf se je rodil 13. marca 1860. leta v Slovenj Gradcu očetu Philipu Wolfu in materi Katharini (roj. Nussbaumer) kot tretji otrok. Že v predšolskem obdobju je igral klavir in violino ter je veljal za čudežno nadarjenega glasbenega otroka z absolutnim posluhom.

Znan je kot genialni mojster poznoromantičnega samospeva, poseben zaradi izrazne intenzivnosti, ki odlikuje njegovo glasbo. Nenavadno produktivnost in izjemno ustvarjalnost skladatelja je prekinila bolezen (sifilis), zaradi katere je Wolf 22. februarja leta 1903 na Dunaju tudi umrl.

Razstava, postavljena v interierju meščanskega bivalnega okolja iz konca 19. stoletja, predstavlja Wolfovo življenje in delo skozi vsa značilna obdobja njegovega intenzivnega, ekstravagantnega in tudi tragičnega življenja.

Muzeja lectarstva in galerije družine Perger

Že leta 1757 so predniki današnjih medičarjev iz čebeljih pridelkov po družinskem receptu izdelovali sveče, ki veljajo za vir svetlobe s posebno energijo. Na poti skozi bogato zgodovino družine Perger smo odkrivali načine izdelave domačih bonbonov, slastnih medenjakov in znamenitih lectovih src.
V Medenem raju, ki ga je obiskalo že več kot 100 tisoč ljudi iz vsega sveta in kjer sta že bila tudi Dalajlama in Luciano Pavarotti, smo med drugim ugotovili, zakaj je za voščeno svečo treba opraviti 500 počepov.

Šentanel – najlepša slovenska hribovska vas

Šentanel je naselje nad Prevaljami v Občini Prevalje. Njegovo ime izhaja iz starozaveznega imena Danijel, v nemščini zapisano St. Daniel, saj je bila leta 1755 župnija ustanovljena iz bližnjega Pliberka. Po drugi svetovni vojni so Sv. Danijel preimenovali v Spodnja Jamnica, sedaj pa je spet Šentanel

Pred odhodom je koroški kantavtor Milan Kamnik poskrbel za kulturno presenečenje. Milan Kamnik je kantavtor in pesnik, znan po prepletanju poezije, šansona in ljudske glasbe. V svojih delih pogosto ohranja koroško narečje ter tematizira življenje, identiteto in kulturno dediščino Koroške. V svojih pesmih poustvarja in izvaja dela Prežihovega Voranca ter ga približuje sodobnemu poslušalcu skozi glasbo.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

6. februar 2026: Ob slovenskem kulturnem prazniku – Arhitekt Jože Plečnik v evropskem prostoru

Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Maribor so v počastitev slovenskega kulturnega praznika povabili Evo Dvořákovo, univerzitetno diplomirano inženirko gradbeništva, ki je pripravila predavanje o Plečnikovih delih v Pragi.

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Maribor še posebej živahno. Predavalnica se je napolnila do zadnjega sedeža, kar je znova potrdilo, da zanimanje starejših za kulturo ne pojenja – nasprotno, z leti postaja še globlje in bolj radovedno.

Dogodek so začeli člani novoustanovljenega pevskega zbora U3ŽO, ki je v letošnjem šolskem letu obogatil izobraževalni program univerze. Pod mentorstvom glasbene pedagoginje Metke Kuraj so pripravili kratek, a doživet kulturni uvod, na klavirju pa jih je spremljala pianistka Božena Pirjevec. Program sta s flavtama dopolnili še učenki Osnovne šole Franceta Prešerna Maribor, ki sta s svojim nastopom ustvarili prijetno, praznično razpoloženje.

Po nagovoru predsednice U3ŽO dr. Zdenke Pašić je sledilo osrednje predavanje na temo Plečnik v Pragi. Poslušalce je skozi življenje in delo enega največjih slovenskih arhitektov popeljala Eva Dvořáková, univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva, ki je diplomirala v Pragi. Njena dolgoletna povezanost s češkim prostorom, raziskovalno delo ter bogate izkušnje so predavanju dali posebno težo in osebno noto.

S pomočjo obsežnega slikovnega gradiva so udeleženci spremljali Plečnikovo delovanje po prihodu z Dunaja v Prago. Leta 1919 in 1920 je sodeloval kot član strokovne komisije pri natečajih za obnovo grajskih vrtov. Na predlog arhitekta Jana Kotera ga je predsednik Češkoslovaške T. G. Masaryk imenoval za glavnega arhitekta pri obnovi vrtov in grajskih objektov. Čeprav je Plečnik Prago zapustil že leta 1921, je z delom nadaljeval – iz Ljubljane je pošiljal idejne zasnove, ki jih je arhitekt Otto Rothmayer po posvetovanju z Alice Masarykovo uresničeval. Po potrebi se je Plečnik poleti vračal v Prago, zadnjič leta 1934.

Rezultati tega sodelovanja so danes del evropske kulturne dediščine: ureditev grajskih dvorišč, predsednikovega stanovanja in vladnih prostorov, vrtov ter skrbno oblikovana notranja oprema, pri kateri je Plečnik razmišljal o vsakem detajlu – celo o vratnih kljukah, kot pričajo tiste z motivom šakalje glave v Levji dvorani.

Posebno pozornost je predavateljica namenila tudi cerkvi Najsvetejšega Srca Jezusovega na Kraljevskih vinogradih v Pragi. Plečnik je bil za projekt predlagan leta 1926, ob tem pa se je, kot je sam zapisal, spraševal: »Naj jaz gradim Čehom cerkev?« Kljub številnim zapletom in kasnejšim kritikam je nastal eden njegovih najbolj prepoznavnih sakralnih objektov, simbolno »oblečen« v kraljevski hermelinski plašč.

Predavanje je razkrilo tudi manj idealizirano plat arhitektovega dela – veliko vztrajnosti in dolgotrajnih postopkov, brez katerih njegove ideje ne bi bile nikoli uresničene.

Dogodek se je zaključil s prijetnim druženjem ob zakuski v avli predavalnice, kjer so se vtisi še dolgo prelivali v pogovor. Takšna srečanja potrjujejo, da kultura ostaja pomemben prostor povezovanja, razmišljanja in navdiha – ne glede na leta.

Lidija Štrucl, U3ŽO

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

15. januar 2026: Kuharska delavnica Dišeča gobova juha

V okviru programa Pohorje v štirih letnih časih smo izvedli medgeneracijsko kuharskodelavnico Dišeča gobova juha, ki je povezala ljubitelje kulinarike, gob in medgeneracijskega sodelovanja. Dogodek se je odvijal v sodobno opremljenih prostorih Višje strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, kjer je profesionalna kuhinja že ob prihodu naredila močan vtis na udeležence.

Udeležence je na začetku delavnice pozdravila Mojca Polak, direktorica VŠGT Maribor in soorganizatorka dogodka. V uvodnem nagovoru je predstavila šolo, njeno poslanstvo ter način dela v kuhinji, hkrati pa poudarila pomen sodelovanja, spoštovanja do hrane in varnega dela v profesionalnem okolju.

Kuhanje je potekalo v skupinah, udeleženci so prišli s prijatelji, otroki in drugimi družinskimi člani, pri delu pa so jim aktivno pomagali tudi študenti VŠGT Maribor. Prav to sodelovanje različnih generacij je delavnici dalo posebno vrednost, saj je omogočilo prenos znanja, izkušenj in kulinarične tradicije v praksi.

Strokovni vsebinski del je obogatil Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor, ki je udeležencem predstavil različne vrste gob, njihov pomen v kulinariki ter opozoril na odgovorno in varno uporabo gob v prehrani.

V ustvarjalnem in sproščenem vzdušju je sedem skupin pripravilo sedem različnih gobovih juh, vsako po svojem receptu in z izrazitim osebnim pečatom. Ob zaključku delavnice je sledila skupinska degustacija, na kateri so vsi prisotni poskusili vse juhe ter skupaj izbrali zmagovalno skupino, ki je prejela posebno nagrado.

Po koncu kuhanja je Mojca Polak udeležence pohvalila za njihov trud, zavzetost in spoštovanje do hrane ter dela, ki so ga pokazali. Poudarila je, da je bil dogodek odličen začetek projekta, ki ima velik potencial za nadaljevanje, saj mariborski in pohorski prostor ponujata še veliko tradicionalnih jedi, ki bi jih lahko v prihodnje skupaj pripravljali. Udeleženci so ob zaključku že prispevali številne ideje za nova skupna kuhanja.

Delavnica se je zaključila v prijetnem in navdihujočem vzdušju. Z novimi znanji, kulinaričnimi izkušnjami in veseljem na obrazih so udeleženci zapustili kuhinjo, kar je najlepši dokaz, da je bil namen dogodka v celoti dosežen.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

9. januar 2026: Razvanje in skrivnosti Poštele pod Pohorjem

»Tako blizu in tako daleč«, je misel, ki se utrne takrat, ko mislimo, da stvari poznamo. Bližina je zavajajoča in nas večkrat odpelje vstran od zanimivega in neznanega. Zato smo se tokrat v okviru izobraževalnega programa Pohorje v štirih letnih časih in programa Spoznavajmo naše mesto in domovino odpravili na jugovzhodni del Maribora v Razvanje. Razvanje je majhno primestno naselje oz. vasica z dolgo in bogato zgodovino, vpeta med predalpski svet ob vznožju Pohorja in panonski svet ter Dravsko polje. Kaj nas vabi v to primestno naselje? Vsekakor bogata zgodovina tega kraja, ki se je pričela že pred 4000 leti. Po uvodnem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci in učitelji podružnične Osnovne šole Franceta Prešerna Maribor, nas je skozi zgodovinske mejnike kraja popeljal ljubiteljski zgodovinar Gorazd Stopinšek. Ogledali smo si tudi dva kratka filma, turistično-zgodovinski film o Razvanju in o bombnih napadih.

Drobci iz zgodovine Razvanja

Zaradi strateške lege so se nekatera plemena iz razvanjskega okoliša v 8. stoletju pr. n. št. naselila na pohorskem grebenu med Razvanjem in Radvanjem. Omenjeno območje, Poštelo, so utrdili v gradišče, na ravnici pod njo, pa so pričeli umrle pokopavati v glinastih žarah vse do opustošenja. V 2. stoletju pr. n. št. so Poštelo ponovno naselili Kelti, ki so tudi prvo znano ljudstvo na tem območju, ki je ostalo vse do konca 1. stoletja n. št.

Poštela je danes 6 hektarjev veliko prazgodovinsko gradišče, ki ga obdaja kilometer dolg nasip. V gornjem delu je odkritih 14 kamnitih temeljev koč z enim ali dvema prostoroma ter ognjišči, ohranjen pa je tudi v skalna tla izkopan vodni zbiralnik. Leta 985 se konča arheološka preteklost kraja Razvanje, saj je 17. oktobra kralj Oton III. v Ettenstattu podpisal listino, s katero podeljuje zemljo in 15 kraljevskih kmetij v Razvanju podaniku Rahvinu; gre za prvi dokument, v katerem se pojavi ime RAZUUAI – Razvanje. Kot zanimivost lahko omenim, da so 17. oktobra 1985 praznovali 1000-letnico kraja in si ta datum izbrali tudi za krajevni praznik.

Okrog leta 1120 so zgradili cerkev Sv. Mihaela v Razvanju, ki je morda služila kot grajska kapela. Danes je dragocen arhitekturni spomenik časa, saj je najstarejša ohranjena stavba v Podravju, ki je še v funkciji in služi svojemu prvotnemu namenu. V fevdalnem srednjem veku je Razvanje pripadalo različnim fevdalnim ali cerkvenim gospodom bližnjih dvorcev, samostanov ali župnišč. Tudi predvojni in vojni čas je pustil v kraju svoj pečat.

Nekoč idilična podpohorska kmetijska vasica je danes sestavni del mesta, vendar po svoji legi, kmetijskih zemljiščih, gozdovih, individualnih hišah z vrtovi se še vedno zdi mirna podeželska vasica. Ljudje so navezani na svoj kraj in z njim živijo. Tukaj ni industrije, je pa mestni vrvež prinesla v Razvanje bližina hitre ceste.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

15. december 2025: Čarobna moč pohorskih pravljic

V ponedeljek, 15. decembra 2025, smo izvedli predpraznično predavanje z naslovom Čarobna moč pohorskih pravljic, ki je bilo organizirano v sklopu programa Pohorje v štirih letnih časih. Dogodek je privabil ljubitelje ljudskega izročila, pohorske kulturne dediščine ter sveta pravljic.

Naša članica in mentorica Darka Tancer-Kajnih je udeležence s svojim poglobljenim poznavanjem pohorskega pravljičnega izročila ponovno navdušila. V predavanju je osvetlila simbolni in terapevtski pomen pravljic, njihovo vlogo pri prenosu modrosti preteklih rodov ter njihov pomen za sodobnega človeka, še posebej v decembrskem, bolj umirjenem in razmišljujočem času.

Posebno kulturno noto dogodku je dodala Agica Kovše, uveljavljena pravljičarka, ki je z izjemno toplino in občutkom pripovedovala pravljice v pohorskem narečju. S tem je poslušalcem približala ritem, barvitost in avtentičnost pohorskih zgodb ter ustvarila intimno in čarobno vzdušje, ki je prisotne globoko nagovorilo.

Dogodek je bil pripravljen v sodelovanju z Mariborsko knjižnico. Obiskovalci so dogodek zapustili obogateni z novimi spoznanji, navdihom ter občutkom povezanosti s kulturno dediščino Pohorja. Dogodek je uspešno povezal predavateljsko poglobljenost, živo pripovedno izkušnjo in predpraznično toplino ter še enkrat potrdil, da pravljice niso le za otroke, temveč pomemben del naše skupne kulturne in notranje krajine.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

12. december 2025: Decembrski pohod od Bellevuja do Mariborske koče

Podali smo se na prvi zimski sprehod po Pohorju v sklopu programa Pohorje v štirih letnih časih. Pot smo začeli pri zgornji postaji vzpenjače. Na začetku poti smo si ogledali cerkev Sv. Bolfenka, mogočno bukev in kostanj ob njej. Po ogledu smo se po planinski poti odpravili proti Mariborski koči, kjer smo se okrepčali, pogreli in si vzeli čas za prijetno druženje. Smo se odpravili nazaj do izhodišča. Na poti nazaj smo se predali zimski gozdni kopeli in začutili njene blagodejne vplive.

Ogled cerkve svetega Bolfenka, večdebelne bukve in pravega kostanja

Nekoč samotna gozdna cerkev svetega Bolfenka je bila v poznogotskem slogu postavljena davnega leta 1501. Stoji na mestu, kjer je stala še starejša kapela, ki jo v virih omenjajo že leta 1291. Cerkev je sezidana iz neobdelanih pragorskih kamnov: granodiorita, serpentina in kremenjaka. Zgraditi jo je dal Wolfgang Herzenkraft Limbuški.

Po reformah Jožefa II. je bila cerkev leta 1785 opuščena. Leta 1856 je mariborski župan in veleposestnik Otmar Reiser postal lastnik propadajoče stavbe in jo začel obnavljati. Na severno steno zvonika je dal leta 1878 namestiti razgledni balkon, ki so ga sneli iz tedanje kavarne Pichs (kasneje kavarna Central, danes …?) v Mariboru. To je bil prvi »razgledni balkon« na Pohorju. Leta 1878 je bila v stavbi urejena tudi sobo za planince. Bolfenk je tako postal prva planinska postojanka na Pohorju.

Leta 1950 je cerkveno stavbo uničil požar. Šele po dolgotrajni obnovi je Bolfenk znova oživel.

Večdebelna bukev in navadni kostanj – naravna spomenika

Preplet petih krepkih debel enega bukovega drevesa je kljub veliki pogostnosti bukve v našem okolju le redko videti. Slabih 30 m Drevo je visoko 30 m, najdebelejše deblo ima 375.

V gozdnem robu na severni strani cerkve raste navadni kostanj – ki pa ni povsem »navaden«.

Kostanjevih dreves na tej nadmorski višini (1000 m n. m.) severnih pobočij Pohorja namreč ni. Njihova rastišča se končajo na nadmorski višini okoli 800 m. Posebnost tega drevesa je še to, da njegovi plodovi nikoli ne dozorijo. Zato je drevo kar zavidljivih dimenzij, obseg debla 408 cm in premera debla 130 cm.

Mariborska koča

Ali ste vedeli, da je bilo pod Mariborsko kočo nekdaj tudi kopališče?

Mariborska koča stoji na mali planoti na južni strani pohorskega hrbta pod Reškim vrhom (1142 m) in Ledinekovim koglom (1182 m). Prvo kočo »Marburger Hütte« je leta 1913 na tem mestu postavilo Nemško planinsko društvo iz Maribora. V njeni bližini so postavili še depandanso, ki so jo namenili letoviščarjem.

Po koncu prve svetovne vojne jo je 16. julija 1921 kupila Mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva. Po prenovi so kočo slavnostno odprli 14. maja 1922, dobila pa je tudi slovensko ime Mariborska koča. Leta 1930 so tam odprli tudi kopalni bazen. Kočo, v kateri so imeli Nemci med okupacijo vojaško postojanko, so partizani 3. septembra 1944 požgali. Mariborski planinci so na starih temeljih postavili novo kočo in jo odprli 14. julija 1946. Zunanjost koče je še zdaj taka, kot je bila ob otvoritvi, v notranjosti pa so pozneje marsikaj izboljšali. Leta 1954 so napeljali telefon. Leta 1990 je PD Maribor-matica načrtovalo, da bo zgradilo novo kočo, vendar so zaradi finančnih težav gradnjo odložili. V letih 1992 in 1993 so prenovili staro kočo, na novo opremili spalne prostore, uredili sanitarije, napeljali nov vodovod itd.

Zimska gozdna kopel

Gozdna terapija, znana tudi kot gozdna kopel ali Shinrin-Yoku, je praksa, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost z naravo ter samim seboj.

Doživetje vključuje lahek, počasen sprehod skozi gozd, ki z različnimi aktivnostmi za odpiranje čutov in meditacijskimi tehnikami pomaga sprostiti um, umiriti misli in zmanjšati napetosti. Poudarek je na naravnih vidikih, ki izboljšujejo koncentracijo, spodbujajo globoko sprostitev in vračajo ravnovesje med telesom in umom. Dodatno je vključena zvočna terapija, ki doživetje še obogati.

Gozdna kopel: izboljšuje razpoloženje in splošno počutje, znižuje raven stresnega hormona kortizola, krepi imunski sistem, povečuje mentalno zmogljivost in kreativnost, pomaga pri obvladovanju glavobolov, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, kožnih bolezni, astme, artritisa in težav s srcem ter zmanjšuje tveganje za anksioznost, depresijo, bolezni srca in motnje koncentracije.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

11. december 2025: Pogovor v okviru programa Medgeneracijsko branje

Pet naših članov se je udeležilo prvega pogovora v okviru programa MEDGENERACIJSKO BRANJE, ki ga izvajamo tudi pod okriljem Društva bralna značka Slovenije. Dogodek je potekal v knjižnici Druge gimnazije, saj smo svoje bralne izkušnje o knjigi Andreja Brvarja Zgodba, ki se je morala zgoditi izmenjali s člani bralnega kluba Druge gimnazije.

Čeprav se nekaj dijakov zaradi bolezni srečanja ni moglo udeležiti, je bil pogovor, ki ga je vodila Darka Tancer-Kajnih, živahen in zanimiv, pogledi (pričakovano) različni, a enotni v oceni, da nas je knjiga prav vse zelo nagovorila in da jo je bilo vredno prebrati. Strinjali smo se tudi z ugotovitvijo, da se nas osebne zgodbe veliko bolj dotaknejo kot sama zgodovinska dejstva. Nekaj pozornosti smo namenili tudi literarni obliki tega besedila. Pesem v prozi nas je s svojo zgoščeno pripovedjo in hkrati lirično občutljivostjo ter ritmičnim valovanjem seveda napeljala v razmišljanje, da ni važna samo vsebina literarnega dela, ampak je zelo pomembna tudi njegova oblika.

Naše drugo srečanje (ki bo meseca februarja ali marca) bo posvečeno knjigi Danice Ozvaldič Brez obraza. Roman mariborske pisateljice, ki je izšel letos septembra, je doživel že več pozitivnih odzivov v različnih medijih. Ta zelo dobro berljiva kriminalka, ki govori o pretresljivi zlorabi s pomočjo spleta, temelji na resnični zgodbi 17-letnega dijaka. V pogovoru se nam lahko pridružite, tudi če se niste prijavili v program Medgeneracijskega branja. Vabilo na pogovor boste pravočasno prejeli.

>> Na vrh

8. december 2025: Predavanje prof. dr. Dana Podjeda – Kako zajeziti epidemijo osamljenosti

Pred ponedeljkovim dogodkom, 8. decembra, smo na U3ŽO Maribor najprej izvedli zbor članov, na katerem smo soglasno potrdili nov mandat upravnega odbora in predsednice društva. Sledilo je predavanje prof. dr. Dana Podjeda, ki ga je odprl z mislijo o tem, kako pogosto se dotaknemo zaslona – in kako redko človeka. Tema, ki jo je predstavil, je zadevala vsakega izmed nas: epidemijo osamljenosti. Kot je poudaril, ima dolgotrajna osamljenost za zdravje hujše posledice kot številni znani dejavniki tveganja. Ljudje smo bitja odnosov, a digitalni svet nas vse preveč oddaljuje drugega od drugega; socialna omrežja, ki naj bi nas povezovala, so nas v marsičem naredila bolj asocialne.

Podjed je opozoril, da v svetu, preplavljenem z negativnimi informacijami, izgubljamo toplino, empatijo in občutek skupnosti. Zato je po njegovem mnenju nujno ohranjati pravico do druženja in pravico do odklopa – ne le od dela, temveč tudi od naprav, ki nam krojijo vsakdan. Poseben poziv je namenil starejšim, ki imajo pomembno vlogo pri vzgoji mladih generacij v zmerno, odgovorno in premišljeno rabo tehnologij ter pri ohranjanju dragocene izkušnje pristne človeške bližine.

U3ŽO Maribor že vrsto let predstavlja varno in srčno skupnost, kjer se ljudje srečujejo, prijateljujejo, rastejo in tako neposredno preprečujejo zdrs posameznikov v osamljenost. Dogodek smo zaključili z mislijo, da za poglobljene odnose potrebujemo le eno odločitev: odložiti napravo in se zazreti v človeka pred seboj.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

3. december 2025: Opatija – »Dunaj na morju« – v soju božičnih lučk in vonju po vroči čokoladi

Praznična evforija se je že pričela, zato smo se hitro odpravili na ekskurzijo, da nam v mesecu decembru ne zmanjka časa. To pot smo odšli proti morju, in sicer v Opatijo na Hrvaško. Tam se praznične lučke še bolj bleščijo, saj odsevajo v morju.

Zgodovina in sedanjost se z roko v roki sprehajata po sprehajalnih poteh Opatije. Po prihodu nas je pričakala lokalna vodička in nas popeljala po mestu, ki je bogato z zgodovino, saj se je prav v Opatiji pričel razvijati hrvaški turizem. Mesto je bogato z vilami in hoteli, ki so arhitekturno prava paša za oči. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Jakoba in se sprehodili po poti, imenovani Lungomare. Po ogledu mesta smo obiskali vilo Angiolino, ki je bila prva vila, zgrajena na polotoku, kjer se je razvila današnja Opatija. Danes v vili domuje Hrvaški muzej turizma. V muzeju nas je pričakala vodička in nas popeljala na voden ogled razstave o zgodovini čokolade, ki je trenutno v vili.

Po ogledu muzeja smo se odpravili na kosilo v bližnjo restavracijo. Mrak je začel padati na Opatijo, ki se je zasvetila v tisočerih lučkah. Odpravili smo se v park vile Angioline in po mestu, se sprehodili v soju adventnih lučk in si na stojnicah privoščili kakšen napitek.

Na poti domov smo žrebali darila in si zaželeli SREČNO.

Opatija

Opatija je zaradi blagega podnebja in ugodne lege kmalu postala priljubljeno zbirališče elite in aristokracije, zlasti avstro-ogrskega plemstva. Eden najbolj znanih gostov Opatije je bil avstrijski cesar Franc Jožef I. Leta 1884 je bil hotel Kvarner zgrajen kot prvi hotel na jadranski obali. V naslednjih letih je gradnja hotelov in vil še naprej zadovoljevala povečano povpraševanje po nastanitvi v tem obalnem mestu. Opatija je kmalu postala moderna destinacija. To se ni spremenilo niti danes. Avstro-ogrski vpliv je še vedno viden na pročeljih opatijskih stavb, duh preteklosti pa je čutiti na vsakem koraku.

Vila Angiolina in razstava »Od zrna do čokolade – potovanje skozi čas«

Eden najlepših sprehodov pa je po parku Vile Angiolina. Vila Angiolina se nahaja v središču Opatije in vse se je začelo z njo. Angiolina je bila prva vila, zgrajena na polotoku, kjer se je razvila današnja Opatija. Zgradil jo je leta 1844 reški trgovec Iginio Scarpa in jo poimenoval po svoji pokojni ženi. V njej danes domuje Hrvatski muzej turizma, v njem je razstava o zgodovini čokolade, »Od zrna do čokolade – potovanje skozi čas«.

Sprehod med adventnimi lučkami v Opatiji

Pisani parki in pravljične promenade spremenijo vsako sprehajalno pot po Opatiji v posebno doživetje. Uživate lahko v izjemni lepoti opatijskih parkov in sproščujočem vzdušju, ki ga zagotavlja bližina morja.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

28. november 2025: Potopisno predavanje o Iraku

V petek, 28. novembra 2025, smo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje ponovno gostili izjemnega popotnika, fotografa in predavatelja Zorana Furmana, ki nas je tokrat popeljal v manj znano, presenetljivo in pogosto napačno razumljeno destinacijo – Irak. Dogodek je potekal v prijetnem vzdušju v prostorih Doba Fakultete.

Irak – med predsodki in resničnostjo

Zoran Furman, ki ga mnogi že poznamo po njegovem navdihujočem predavanju o Transibirski železnici, je tokrat predstavil popolnoma drugačno potovanje.
Sprva je, kot je iskreno priznal, sam čutil nelagodje ob misli na državo, ki jo večina sveta povezuje predvsem z vojno in zapuščino Sadama Huseina. A že v prvih dneh se je njegovo dojemanje popolnoma spremenilo – izkazalo se je, da je Irak danes varna, živahna in izjemno gostoljubna država. Predavanje nas je popeljalo skozi številne kraje in občutja, ki so ga spremljala na poti:

Bagdad, kjer ulice živijo kot ogromno, pisano tržišče.
Babylon, simbol človeške zgodovine in pradavnine.
Basra ter mistično območje sotočja Evfrata in Tigrisa, zibelke civilizacije.
Mosul, kjer med ruševinami starega mesta preteklost srečuje prihodnost.
Kurdistan, presenetljivo moderen in izjemno odprt del Iraka, ki popotnika sprejme z varnostjo in toplino.

Zoran je večkrat poudaril, da v dvajsetih letih potovanj nikjer ni bil tolikokrat povabljen na čaj, baklavo ali skupen obrok kot prav v Iraku. Gostoljubnost domačinov je bila nit, ki je spremljala vsak del njegove poti.

Občinstvo je s pozornostjo spremljalo pripoved, ki je z izbranimi fotografijami in osebnimi doživetji prikazala Irak kot državo, ki presega pričakovanja. Predavanje je ponovno potrdilo, da potovanja niso le premikanje po zemljevidu, temveč spoznavanje različnih kultur, načinov življenja in nas samih.

Udeleženci so predavalnico zapustili vidno navdušeni, polni vprašanj, radovednosti in presenečenja nad svetom, ki ga redko srečamo v klasičnih turističnih predstavitvah.
Iskrena hvala Zoranu Furmanu za čudovito pripoved – in vsem obiskovalcem, ki ste s svojo prisotnostjo soustvarili toplino tega dopoldneva.

>> Na vrh

21. november 2025: Predavanje Blaža Režonje: Neslišni zaklad – zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih

V petek, 21. novembra 2025, smo izvedli izjemno zanimivo in navdihujoče predavanje v sklopu programa Pohorje v štirih letnih časih z naslovom »Neslišni zaklad – zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih«. Gost dogodka je bil Blaž Režonja, dipl. biolog (UN), ki se raziskovalno in umetniško posveča snemanju naravnih zvokov in zvočnim krajinam.

Udeležence je popeljal v svet tišine in subtilnih zvokov slovenskih pragozdov, ki predstavljajo dragocen kontrast vsakodnevnemu hrupu mest in industrije. Skozi zvočne posnetke, nastale med njegovimi terenskimi raziskavami, smo lahko prisluhnili šumenju listja, petju ptic, žuborenju potokov, dežju ter celo zvokom, ki jih oddajajo drevesa. Ti zvočni utrinki so ustvarili posebno vzdušje in omogočili globlje doživljanje narave tudi v zaprtem prostoru.

Predavatelj je nazorno pojasnil, kako zvok vpliva na človekovo počutje, psihofizično zdravje ter kako prekomerni hrup prispeva k stresu in zmanjšani kakovosti življenja. Dotaknil se je tudi pojma zvočnega onesnaževanja ter pomena ohranjanja tišine kot naravne vrednote. Poseben poudarek je namenil tehnikam snemanja naravnih zvokov ter možnostim njihove uporabe v znanstvenih raziskavah, umetnosti in sprostitvenih praksah.

Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili razpravi o tem, kako lahko kot posamezniki prispevamo k tišjemu in bolj uravnoteženemu okolju ter kako pomembno je ponovno odkriti veščino poslušanja narave v času sodobnega hrupa.

Dogodek je potekal v prijetnem in umirjenem vzdušju ter spodbudil številna vprašanja in razmisleke. Zahvaljujemo se predavatelju Blažu Režonji za navdihujočo predstavitev ter vsem udeležencem za udeležbo in aktivno sodelovanje.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

7. november 2025: Doberdob – »Slovenskih fantov grob«, Čedad – prestolnica Langobardov in Hudičev most

Tudi to leto je prišla jesen. Sveti Martin je pričel s svojimi čudeži. Mi pa smo se odpravili na pot. Tokrat nas je vodila v Furlanijo- Julijsko krajino v Italiji, v kraje, kjer so od nekdaj živeli Slovenci, kjer je v 1. svetovni vojni svoje življenje izgubilo veliko slovenskih fantov in mož. Najprej smo se odpeljali do Doberdoba, naselja na zahodnem robu Krasa v Italiji, si ogledali spomenik in cerkev sv. Martina ter nadaljevali pot proti Sredipolju do monumentalnega vojaškega pokopališča s kostnico padlim italijanskim vojakom in spomenika padlim slovenskim vojakom v 1. svetovni vojni. Pot smo nadaljevali do Čedada, zgodovinskega mesta, ki je od leta 2011 uvrščeno na seznam Unescove kulturne dediščine. Sprehodili smo se čez Hudičev most in po ozkih mestnih ulicah do katedrale Marijinega vnebovzetja. Ogledali smo si cerkev in Krščanski muzej, v katerem med drugim hranijo tudi langobardski prestol, krstni kamen in freske s podobami življenja Langobardov. Na poti domov smo se ustavili v Solkanu, kjer smo imeli pozno kosilo in se vrnili v Maribor.

Doberdob

Doberdob je bil med 1. svetovno vojno prizorišče krvavih bojev. Naselje je bilo skoraj v celoti porušeno, saj je prek Doberdobske planote potekala Avstro-Ogrska obrambna linija Soške fronte.

Leta je 1915 izbruhnila vojna z Italijo, Avstro-ogrska vojska je zapustila Padsko ravnino in se umaknila do roba kraškega sveta. Italijanska vojska je poizkusila prodreti proti zahodu, avstrijska vojska jim to ni pustila. Rezultat so bili strahoviti boji, ki so trajali dve leti, dokler se Avstrija ni umaknila na Kras okoli Komna in nadaljevala z obrambo. Rezultati tega početja se vidijo v bližnjem Sredipolju (Redipuglia). V orjaškem grobišču leži 110.000 italijanskih vojakov in 14.000 avstrijskih in okrog 36 000 slovenskih vojakov.

Z vrha planote se vidi na Doberdobsko jezero. To je nekakšno presihajoče jezero, kjer so ob sušah vidna le posamezna vodna očesa, ob deževjih pa voda poplavi dno celotne doline.

Dogodkom tistega časa je pisatelj Prežihov Voranc postavil spomenik v avtobiografskem romanu Doberdob.

Čedad

To Staro mesto, kot mu tudi pravijo, leži ob reki Nadiži in je od leta 2011 uvrščeno na seznam Unescove kulturne dediščine. Pred Mestno hišo je postavljen kip Julija Cezarja. Ob stolnici je Krščanski muzej, v katerem med drugim hranijo tudi langobardski prestol, krstni kamen in freske s podobami življenja Langobardov.

Katedralna zakladnica predstavlja absolutni prestiž stare krščanske zgodovine te starodavne prestolnice. Krščanski muzej v katedrali je razdeljen na dva dela: Langobardsko dediščino in Katedralno zakladnico. Nedvomno je najpomembnejši eksponat langobardske dediščine Ratkisov oltar iz 8. stoletja, poimenovan po naročniku, furlanskem vojvodi Ratkisu. Ta je kasneje postal kralj langobardske Italije. Razstavljeni so: nakit, liturgični predmeti, rokopisi, skulpture itd. Drugi pomemben spomenik je Kalistova krstilnica in Langobardski prestol katere naročnik je bil oglejski patriarh Kalist (731 n. št.), ki je sedež patriarhata preselil v Čedad.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

22. oktober 2025: Ekskurzija literarnega kluba

Bila je sreda, 22. 10. 2025, ko smo se člani literarnega kluba, Ko spregovori literarno besedilo, odpravili na našo prvo ekskurzijo. Jesensko jutro se je otepalo megle, mi pa smo krenili na pot. Naš prvi cilj je bila Ribnica na Dolenjskem. Čarovniški procesi, suha roba in lončarstvo so bile teme našega obiska, pa tudi o Prešernu in Plečniku smo kakšno rekli. Ko smo zapuščali Ribnico, smo vedeli, da se bomo še vrnili. Rašica s Primožem Trubarjem, Muljava in Jurčič, vmes pa Velike Lašče, slovenske Atene, s Franom Levstikom, Jožetom Javorškom in Josipom Stritarjem, kar preveč vsega za en dan.

Jesenski dan je počasi pešal v soju večernega sonca in drevesa so se naslajala ob poslednjih žarkih, ko smo krenili proti domu.

V objemu večera smo prispeli v Maribor. Druženje in spoznavanje naše literarne dediščine je doseglo svoj cilj. Vsak izmed nas se je odpravil domov s svojimi vtisi. Pozitivno energijo in povezanost med nami je bilo čutiti v besedah, smehu in očeh … Se vidimo na naslednji ekskurziji.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

20. oktober 2025: Pohorje v štirih letnih časih – jesenska ekskurzija v Pahernikove gozdove

V ponedeljek, 20. oktobra 2025, smo se udeleženci programa Pohorje v štirih letnih časih odpravili na strokovno ekskurzijo po sledeh Pahernikove dediščine. Pod mentorstvom Hedvike Jenčič smo raziskovali jesensko podobo Pahernikovih gozdov v Hudem Kotu, kjer nas je prijazno sprejela Pahernikova ustanova.

Gozdarka Jerneja Čoderl, vodja Krajevne enote Radlje Zavoda za gozdove Slovenije, nam je razkrila skrivnosti sonaravnega gospodarjenja ter bogato zgodovino teh gozdov, ki so pravi učni poligon za prihodnje generacije gozdarjev. Ob cerkvici sv. Bolfenka smo občudovali mogočno lipo iz 17. stoletja in okusili tradicionalno »holcersko južino«, ki je popestrila gozdno doživetje.

Na poti smo obiskali tudi Kovaški in gasilski muzej na Muti ter znamenito rotundo sv. Janeza Krstnika, biser romanske arhitekture. Dan smo zaključili s skupnim kosilom in prijetnim druženjem v sproščenem vzdušju.

Ekskurzija je bila čudovita priložnost za poglobljeno spoznavanje naravne in kulturne dediščine Ribniškega Pohorja, hkrati pa tudi za medsebojno povezovanje in doživljanje jesenske lepote naših gozdov.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

30. september 2025: Program Pohorje v štirih letnih časih in predavanje mag. Matjaža Ježa

Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Maribor smo v torek, 30. septembra 2025, začeli z izvedbo novega izobraževalnega programa »Pohorje v štirih letnih časih – program za radovedne in aktivne«. Program bo skozi celotno šolsko leto ponujal številne priložnosti za raziskovanje Pohorja: od delavnic, strokovnih predavanj, ekskurzij in pohodov pa vse do kulinaričnih in drugih doživetij.

Prvo srečanje je otvorilo predavanje mag. Matjaža Ježa z naslovom »Bistvo varstva narave je v odnosu do nje – ali nam kaj pomeni ali pa ne«. Predavatelj, biolog in naravovarstvenik, dolgoletni raziskovalec metuljev ter pobudnik za zavarovanje Pohorja kot regijskega parka, nas je spodbudil k razmisleku o pomenu odnosa do narave in prostora, ki ga vsi skupaj soustvarjamo.

Predavanju je sledila projekcija dokumentarnega filma »Življenje pohorskih planj«, ki slikovito prikazuje pestrost rastlinskega in živalskega sveta ter etnografske značilnosti tradicionalne rabe pohorskih travišč. Film si lahko ogledate tudi na spletu: https://www.youtube.com/watch?v=FInTAg2kZlg

Dogodek je bil hkrati začetek bogatega in raznolikega programa, ki ga pripravljamo za vse člane. O posameznih delavnicah, pohodih, predavanjih, kuharskih delavnicah in strokovnih ekskurzijah boste pravočasno obveščeni z vabili.

Veselimo se skupnega raziskovanja Pohorja v vseh njegovih razsežnostih in štirih letnih časih!

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

9. september 2025: Otvoritev novega šolskega leta z dr. Violeto Bulc

V torek, 9. septembra 2025, je Univerza za tretje življenjsko obdobje Maribor v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor priredila poletno srečanje in otvoritev novega šolskega leta.

Dogodek je odprla predsednica društva Zdenka Pašić, nato pa sta zbrane nagovorili še Lilijana Zorko, vodja Sektorja za zdravstvo in socialno varstvo pri Mestni občini Maribor, ter Jasna Dominko Baloh, direktorica Dobe.

Po uvodnih nagovorih so udeleženci prisluhnili predavanju posebne gostje dr. Violete Bulc – podjetnice, inovacijske strateginje, nekdanje evropske komisarke in dolgoletne promotorke trajnostnega razvoja.

Predavanje z naslovom »Odnosi so esenca našega obstoja« je izpostavilo pomen pristnih odnosov v sodobnem svetu. Bulčeva je poudarila, da nas je industrijska revolucija odtujila od narave, sočloveka in tudi od samih sebe, kar pogosto vodi v manipulacijo, izgubo pristnosti in celo bolezni. Opozorila je, da virtualni svet sprejemanje drugačnosti otežuje, ljudje pa sodimo na podlagi lastnih kapric in neizpolnjenih potreb.

Kot je dejala, sodobnega človeka prepogosto vodi razum, medtem ko srce ostaja prezrto. Najboljša pot je kombinacija obojega – srce nas vodi k avtentičnosti, razum pa pomaga uresničevati dolgoročne cilje. Dotaknila se je tudi osnov kvantne fizike in dejstva, da je vse med seboj povezano: »Če se nasmejimo, se bodo smejali tudi drugi. S svojo prisotnostjo vplivamo na svet okoli sebe – zato izbirajmo misli, ki nas navdihujejo.«

Dogodek je bil tudi priložnost za predstavitev nove četrte številke glasila Nova znanja in brošure z aktualnimi izobraževalnimi programi za letošnje šolsko leto. Univerza za tretje življenjsko obdobje Maribor vabi vse člane k vpisu ter aktivnemu sodelovanju pri programih, ki združujejo učenje, ustvarjalnost in medgeneracijsko povezovanje.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

20. avgust 2025: Medgeneracijski sprehod po pohorskem gozdu

V sredo, 20. avgusta 2025, smo se udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor skupaj z vnuki odpravili na medgeneracijski sprehod po Rozkini gozdni učni poti na Pohorju. Dopoldne je minilo v prijetnem raziskovanju gozda, ki nam je tokrat zares »pripovedoval« svoje zgodbe.
Pod vodstvom Hedvike Jenčič in Darke Tancer-Kajnih smo spoznavali različna drevesa, se pogovarjali o gozdnih živalih in njihovem pomenu, prisluhnili govorici narave ter odkrivali pravljično izročilo, ki se skriva med drevesi. Otroci so uživali v igrah in nalogah, odrasli pa v sproščenem pogovoru in druženju.
Sprehajali smo se po položni, prijetni poti, ki je bila primerna za vse generacije. Malica iz nahrbtnika je poskrbela za prijeten počitek in še več smeha ob skupni mizi.
Dogodek je bil poln topline, povezanosti in veselja ob druženju v naravi. Udeleženci so pohvalili čudovit program in izrazili željo, da bi podobnih srečanj bilo še več.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

5. junij 2025: Zvonovi cerkve Svete Trojice vabijo v Slovenske gorice

Poletje se je razbohotilo po travnikih in gozdovih. Narava si je odela že poletno oblačilo in počitnice se nam nasmihajo. Še enkrat na ekskurzijo, pa zbogom do jeseni. Pot nas tokrat ni vodila daleč, ampak v Slovenske gorice. Ogledali smo si Grad Cmurek. V njegovih prostorih je od leta 2013 Muzej norosti, ki je nastal z namenom ohranjanja zgodovine gradu in Zavoda za duševne in živčno bolne. Predstavlja prostor spominjanja in pričevanj o življenju in delu v nekdanjem zavodu.

Naša druga točka je bila Sveta Trojica v Slovenskih goricah, katere znamenitost je velika baročna cerkev s tremi novimi zvoniki. Cerkev s samostanom stoji na vrhu hriba, kjer so po legendi ljudje večkrat videli goreti tri luči ali tri zvezde nenavadne oblike, zato so z dovoljenjem škofa na tem mestu postavili cerkev Svete Trojice.

Ogled gradu Cmurek – Muzej norosti

Grad Cmurek stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek.

Eden bolj zanimivih muzejev v Sloveniji je gotovo Muzej norosti. Sprehod čez grad Cmurek, v katerem je več desetletij deloval Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec – Trate, vas ne bo pustil ravnodušnih. Ustanova je namreč prepletena z neverjetnimi zgodbami tistih, ki jih je usoda spravila za obzidje gradu. O tem bodo spregovorile zgodbe nekdanjih zaposlenih, stanovalcev in njihovih svojcev. V gradu Cmurek je na ogled več stalnih razstav, med njimi tudi razstava Romanska arhitektura na Slovenskem ter razstava Gotska arhitektura v Sloveniji. Leta 2023 je Muzej norosti prejel Valvasorjevo častno priznanje za posebne zasluge pri varstvu kulturne dediščine in težavni interpretaciji fenomena norosti.

Ogled cerkve Svete Trojice s samostanom

Na griču, obdanem z zelenjem in drevesi, kraljuje cerkev Svete Trojice, po kateri je naselje dobilo ime. S svojimi tremi zvoniki, ki ponosno silijo proti nebu, od daleč pozdravlja domačine in vabi utrujenega popotnika, da jo obišče. Na tem kraju so že leta 1631 postavili leseno kapelo v čast Svetemu Duhu, ki so jo ljudje množično obiskovali. Ko so med leti 1636 in 1640 tam postavili cerkev Svete Trojice, se je začel kraj imenovati Sveta Trojica v Slovenskih Goricah.

Ker so se tukaj začeli goditi čudeži, se je število romarjev zelo hitro večalo. Leta 1663 so cerkev zato prevzeli avguštinci. Cerkev ima bogato poslikavo in opremo, krasijo jo številni kipi. Poleg glavnega oltarja je še deset stranskih. Ima pet zvonov in velike orgle. V samostanu ob cerkvi se nahajata bogata knjižnica in muzej, v samostanski kleti pa je protokolarno-razstavni center.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

16. maj 2025: Mesto Koper – odsev sredozemskega in romanskega sveta

Mesec maj je vstopil v naš koledar ves s soncem obsijan in zdi se, da poletje hoče izriniti pomlad iz naših krajev. Zadišalo je po počitnicah in želje po morju so prebudile dopustniške izzive. Kam smo krenili tokrat? Seveda proti morju. Naš cilj je bil mesto Koper, katerega pestro zgodovino je krojil njegov geografski položaj, v katerem se od nekdaj mešajo kulture, in je poleg ekonomskega pomena tudi kulturno in umetniško bogato mesto. Sprehodili smo se po njegovem jedru, spoznavali njegove znamenitosti, kot je Pretorska palača z muzejem lekarništva, obiskali Pokrajinski muzej Koper in si ogledali umetniško bogato Stolno cerkev Marijinega vnebovzetja.

Voden ogled Pretorske palače z muzejem lekarništva.

Zaradi svoje bogate preteklosti in razgibane zgodovine se Koper ponaša z zanimivo mestno arhitekturo in je zato privlačen tudi za številne turiste. Današnja podoba mesta ima korenine v preteklosti.

Pretorska palača, stoječa na osrednjem mestnem trgu v Kopru, je zgodovinski dragulj mesta, zgrajen v 13. stoletju in preoblikovan sredi 15. stoletja. Njena arhitektura, ki združuje pozno gotski, renesančni slog in beneško gotiko, ter notranjost, opremljena za reprezentančne potrebe občine, pripovedujeta o dolgi zgodovini oblasti in kulture v Kopru. Palača danes gosti poročno dvorano, protokolarno županovo sobo, sejno sobo občinskega sveta, TIC in staro lekarno, kar jo uvršča med najbolj priljubljene znamenitosti Kopra.

Ogled Pokrajinskega muzeja Koper

Pokrajinski muzej Koper, ki se nahaja v čudoviti iz 17. stoletja, je največji muzej v slovenski Istri. Ustanovljen je bil leta 1910, uradno pa je odprl svoja vrata 18. marca 1911. V matični muzejski stavbi lahko občudujete arheološko, umetnostno, kulturno-zgodovinsko zbirko in zbirko novejše zgodovine. Tu hranijo plemiške grbe, slike, orožje, renesančne kipe, starinska glasbila, medalje, uniforme in obsežno razstavo o narodnoosvobodilnem boju ter vprašanjih določitve meje med Jugoslavijo in Italijo. Sprehodili smo se po čudovitem muzejskem vrtu – lapidariju, kjer so umetnine in zgodovinski eksponati postavljeni na prostem, kar ustvarja edinstveno vzdušje.

Ogled Stolne cerkve Marijinega vnebovzetja

Po nekaterih virih naj bi bila to že šesta cerkev na tem mestu. Sedanja cerkev je nastala v 11. V prvi polovici 18. stoletja so stolnico povečali, danes pa velja za eno največjih v Sloveniji, z dolžino 70 metrov in širino 25 metrov. V njej si lahko ogledate umetnine Vittoreja Carpaccia, med katerimi izstopa njegova izjemna oltarna slika Marija z detetom in šestimi svetniki. V cerkvi je tudi marmorni nagrobnik sv. Nazarija. Posebnost koprske stolnice je krstilnica – Rotunda Karmelske Matere božje. V stolnici se nahajajo tudi veličastne manualne simfonične orgle, največje cerkvene orgle v Sloveniji.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

9. maj 2025: Potopisno predavanje Transibirska železnica – Od Moskve do Pekinga

V petek, 9. maja 2025 smo izvedli zanimivo potopisno predavanje. Navdušeni obiskovalci smo imeli priložnost prisluhniti izjemnemu predavatelju in izkušenemu popotniku Zoranu Furmanu, ki nas je s slikovitim in doživeto pripovedovanim predavanjem popeljal na več kot 7.600 kilometrov dolgo potovanje po legendarni Transibirski železnici – od Moskve do Pekinga.

Predavanje je ponudilo mnogo več kot le prikaz poti – bilo je pravo potovanje skozi čas, kulturo in prostranstva treh držav. Začeli smo v ruski prestolnici Moskvi, kjer smo virtualno obiskali Rdeči trg, Kremelj in pisano katedralo Sv. Vasilija. Nato smo se podali na petdnevno potovanje z vlakom, ki nas je skozi širno Rusijo in zanimiva srečanja s sopotniki pripeljalo do Mongolije. V Ulan Batorju smo utrip mesta doživeli v času tradicionalnega festivala Naadam, ki je s svojimi konjskimi dirkami, lokostrelstvom in rokoborbo predstavil bogato nomadsko dediščino.

Pot smo nadaljevali na Kitajsko, kjer nas je predavatelj navdušil s pripovedjo o znamenitostih, kot so Prepovedano mesto, Kitajski zid, glineni vojščaki v Xianu ter park pand in kip Velikega Bude v Chengduju. Zaključek potovanja je pripadal futurističnemu Šanghaju, kjer se sodobna arhitektura in tradicionalna kultura prepletata v dih jemajočo celoto.

Zoran Furman je z več kot 20-letnimi izkušnjami in 872 izvedenimi potopisnimi predavanji dokazal, da zna občinstvo navdušiti, ganiti in spodbuditi k razmišljanju o širšem svetu. Dogodek je bil odlično obiskan in toplo sprejet, kar nas še dodatno motivira za prihodnja potopisna srečanja.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

11. april 2025: Ekskurzija v Jamo Pekel, Šempeter in na grad Žovnek

Zadnji petek pred cvetno nedeljo, ko je pomladna oprava sijala v svoji sveže zeleni barvi in so bile češnje kot neveste v belem, smo se zopet odpravili na ekskurzijo. Pot nas je vodila v Savinjsko dolino, kjer smo najprej obiskali Jamo Pekel, ki je dobila ime po zanimivem skalnem vhodu, podobnem hudiču. Sprehajali smo se po njenem čarobnem podzemnem svetu s podzemnim slapom in številnimi kapniki.

V nadaljevanju smo obiskali Rimsko nekropolo pri Šempetru in spoznavali 2000 let stare spomenike, ki spadajo med najpomembnejše in najlepše ohranjene spomenike rimske dobe v Sloveniji in Srednji Evropi. V lapidariju, muzeju na prostem, so tako pred našimi očmi zasijale prečudovite grobnice Rimljanov z reliefi, ki so delo vrhunskih mojstrov takratnega časa.

Na pobočju zakrasele planote Dobrovelj stojijo obnovljene ruševine enega najstarejših gradov na Slovenskem, nekoč mogočnega in pomembnega Gradu Žovnek, katerega zidovi skrivajo številne zgodovinske zanimivosti; na gradu je umrl mož Veronike Deseniške, grof Friderik II. Celjski, njegov sin Ulrik II. pa je na gradu našel zaklad, … Po sprehodu do gradu, ki leži na nadmorski višini 409 m, nas je sprejela grajska gospoda in nas popeljala v skrivnostni čas srednjega veka.

Voden ogled čarobne kraške jame, Jame Pekel.

Milijone let je potok Ponikvica tekel po planoti Ponikvanskega krasa, pronical skozi apnenčasta tla in sredi Spodnje Savinjske doline ustvaril čarobno kraško jamo. Kanček domišljije nam nad vhodom v jamo razkrije podobo hudiča. Pozimi, ko je zunanja temperatura nižja od temperature v jami, se iz vhoda včasih kadi. Zato so se naši predniki jame bali in ji nadeli ime Jama Pekel. Vhodni del jame so obiskovali že v prejšnjih stoletjih, zaslovela je, ko jo je 1860 delno raziskal graški raziskovalec Reibenschuh. V notranjosti so našli kosti neandertalca.

Sprehod po muzeju na prostem, Rimski nekropoli

Pred skoraj 2000 leti je skozi Šempeter vodila sila pomembna rimska cesta. V okolici so imeli posestva mnogi rimski veljaki in upravniki iz Celeje in nekateri med njimi so svoje grobnice postavili prav v šempetrski rimski nekropoli. Grobnice iz pohorskega marmorja krasijo reliefno upodobljeni kipi, tam pokopanih družin. Vsaka grobnica pripoveduje svojo 2000 let staro zgodbo, opisuje antično mitologijo in govori o življenju Rimljanov na naših tleh.

Ogled Gradu Žovnek

Grad Žovnek je bil družinski dom svobodnih gospodov Žovneških, kasnejših Celjskih knezov. Ti so v srednjem veku močno zaznamovali razvoj celotne Srednje Evrope. Bili so ena najmočnejših in največjih plemiških družin. Postali so tudi ena najbogatejših srednjeevropskih dinastij, ki se je po selitvi v Celje povzpela najprej do naziva grofov in kasneje do naziva deželnih knezov in tako dobila svojo Celjsko kneževino. Žovneško-Celjski so simbol srednjeveške državnosti, tri zvezdice iz njihovega celjskega grba pa častno krasijo slovensko zastavo, v opomin, da je zelo pomemben del zgodovine slovenskega in tudi evropskega naroda prav tu pri nas v Spodnji Savinjski dolini.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

8. april 2025: Lutkovna predstava “Čombo – Sončni kralj”

V torek, 8. aprila 2025, je v prostorih DOBE na Prešernovi 1 v Mariboru potekala prav posebna lutkovna predstava za najmlajše in vse, ki uživajo v pravljičnih svetovih. Članice Lutkovnega kluba Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor (Viktorija Marčič, Zinka Podkrižnik, Božidara Zakelšek, Alenka Regoršek, Jožica Mejal, Vlasta Neral, Mojca Šeško) so tudi letos pripravile izvirno in zabavno predstavo, s katero so razveselile otroke, vnuke in njihove spremljevalce.

Predstava z naslovom »Čombo – Sončni kralj« temelji na stari indijanski pravljici. Dramsko besedilo je spisal priznani mariborski ustvarjalec Rok Gregor Vilčnik – ROKGRE, za glasbo pa je poskrbela Barbara Marčič Lavrič.

Zgodba je postavljena na kmečko dvorišče, kjer kraljuje petelin, ki vsak dan zvesto kliče sonce. V njegovi družbi so kokoši, katerih naloga je redno nesti jajca. Toda petelin, ki se boji konkurence, vsakršno pisano jajce takoj uniči, saj se boji, da bi se iz njega izvalil še kak drug petelin. Kokoši ga spoštujejo in mu sledijo, dokler nekega dne ne pride do zapleta in iz enega jajca se vendarle izvali mali petelinček. Kako se je to zgodilo in kdo je prevaral ponosnega Čomba, je predstava razkrila z veliko mero humorja in topline.

Obiskovalci vseh generacij so uživali v duhoviti in domiselno uprizorjeni zgodbi, ki je poleg zabave ponudila tudi razmislek o strahu pred spremembami, moči kolektivne zavesti in pomembnosti sprejemanja drugačnosti.

Dogodek je znova dokazal, kako dragocena so prizadevanja članic Lutkovnega kluba, ki z ustvarjalnostjo in predanostjo bogatijo kulturno dogajanje ter prinašajo veselje tako najmlajšim kot tudi starejšim obiskovalcem.

Foto: Ivo Vek

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

7. april 2025: Navdihujoče srečanje z mag. Igorjem Plohlom: Ko omejitve postanejo priložnosti

V ponedeljek, 7. aprila 2025, smo se v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor zbrali na posebnem dogodku, ki ga je organizirala Univerza za tretje življenjsko obdobje. Gost srečanja je bil mag. Igor Plohl, izjemen človek, ki s svojo zgodbo, voljo in ustvarjalnostjo navdihuje tako mlade kot starejše.

Igor Plohl je po nesreči, v kateri je zaradi padca z lestve postal paraplegik, skozi dolgotrajno rehabilitacijo znova našel pot do samostojnega življenja. Kljub gibalnim omejitvam je ostal aktiven, ustvarjalen in predvsem – pozitiven. Svojo življenjsko izkušnjo je predstavil na iskren in ganljiv način ter z nami delil tako izzive kot rešitve, ki mu pomagajo vsak dan.

Posebej navdihujoče je njegovo ustvarjanje za otroke – piše poučne knjige, s katerimi ozavešča o sprejemanju drugačnosti, življenju z invalidnostjo ter pomenu vztrajnosti in poguma. Ob tem pa poudarja tudi, kako pomembno je, da se ne ujamemo v lastne miselne ovire, temveč si dovolimo pogledati na svet drugače.

Dogodek ni bil le pripoved o osebni zgodbi, temveč tudi opomnik vsem prisotnim, da smo kljub različnim omejitvam – fizičnim ali mentalnim – sposobni ustvarjati, se razvijati in živeti polno življenje.

Za vse, ki si želite izvedeti več, si lahko ogledate zanimive posnetke o premagovanju ovir in Levu Rogiju, junaku njegovih knjig, na YouTube kanalu Lev Rogi: https://www.youtube.com/@levrogi9794

Vabimo vas tudi k ogledu navdihujočega posnetka Yes, I Can, v katerem se predstavijo uspešni športniki in glasbeniki z invalidnostjo, ki s svojo zgodbo dokazujejo, da je z voljo mogoče prav vse: https://www.youtube.com/watch?v=vzjuQoNM534

Hvaležni smo mag. Igorju Plohlu za njegovo srčnost in sporočilo, ki nam bo še dolgo ostalo v mislih: “Ni pomembno, kaj ne zmoremo – pomembno je, kaj vse še zmoremo.”

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

21. marec 2025: Ekskurzija – Kranj, zgodovinsko mesto s Prešernovim gajem, Plečnikom in podzemnimi rovi

Naša pot nas je na prvi spomladanski dan tokrat vodila na Gorenjsko v mesto Kranj, ki se ponaša z več naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in je kraj, v katerem je zadnja leta preživel dr. France Prešeren. Sprehodili smo se po Prešernovem gaju, obiskali Spominski muzej Prešernovo hišo, v kateri je pesnik dočakal svojo zadnjo uro.

Ob sprehodu po mestu smo si ogledali znamenite meščanske hiše in prisluhnili o njihovi zgodovini. Podali smo se tudi v rove pod starim delom mesta, ki so jih zgradili med 2. svetovno vojno in so prvotno služili kot mestno zaklonišče. V njih smo si ogledali razstavo, ki podrobneje predstavlja zgodovino kranjskega podzemlja. Obiskali smo grad Khislstein in si v njem ogledali razstavo Prelepa Gorenjska.

Voden ogled starega mestnega jedra, Prešernov gaj in skrivnostni rovi pod mestom.

Kranj Predstavlja gospodarsko, trgovsko, prometno, izobraževalno in kulturno središče Gorenjske in je tretje največje slovensko mesto.
Kranj, obkrožen z rekama Savo in Kokro, ima bogato zgodovino. Arheološke najdbe kažejo, da je naselje obstajalo že pred več kot 6000 leti, kar ga uvršča med najstarejša v Sloveniji. Kranj je pomembno zgodovinsko središče, saj je dal ime pokrajini Kranjska in bil prva prestolnica Slovencev v 8. stoletju.
Leta 1983 je bilo staro mestno jedro Kranja razglašeno za kulturni spomenik.

Z vodičem smo spoznavali staro mestno jedro Kranja, ki je med najbolj očarljivimi v Sloveniji, stoji na 30 metrov visoki skali v objemu rek Save in Kokre.

Središče mesta je osredotočeno na Glavni trg, ki ga obdajajo značilne meščanske hiše s portali. Trg se je razvijal v 16. in 17. stoletju, predstavlja srce starega mestnega jedra in ponuja vpogled v meščansko arhitekturo tistega časa. Tukaj stoji tudi rekonstrukcija mestnega vodnjaka iz 19. stoletja, ki ponazarja mestno zgodovino. Mestna hiša združuje dve stavbi, ki sta imeli različne namene v preteklosti.

Velik pečat je v Kranju pustil arhitekt Jože Plečnik. Oblikoval je pročelje Prešernovega gledališča, hišo kranjskega zdravnika dr. Jožeta Bežka ter arkade in stopnišče z vodnjakom pri nekdanjih mestnih vratih. V Prešernovem gaju smo sespomnili našega pesnika in številnih drugih pomembnih Slovencev, ki so tam pokopani.

28. decembra 1952 so na Glavnem trgu med župnijsko cerkvijo Sv. Kancijana in Prešernovim gledališčem odkrili 5 metrov visok bronasti odlitek največjega slovenskega pesnika.

Pod starim mestom Kranj se skrivajo rovi, ki so jih zgradili med 2. svetovno vojno in so prvotno služili kot mestno zaklonišče. Pot je dolga 1300 metrov in vodi skozi kranjsko konglomeratno skalo.

Ogled Prešernove hiše in gradu Kieselstein

Grad Khislstein, sredi mestnega jedra Kranja, stoji nad prehodom čez Savo, na delu mestnega pomola, kjer je bilo utrdbeno področje od antičnega obdobja do zgodnjega srednjega veka. Tu je stalo obzidje že pred 1500 leti. Zemljišče so leta 1256 dobili v last Ortenburžani in na njem zgradili utrdbo. Po njihovem izumrtju v 15. stoletju je prešla v last Celjskih grofov in po smrti zadnjega Celjana pripadla Habsburžanom. Sredi 16. stoletja ga je kupil baron Janž Khisl in mu nadel današnjo podobo, po njem pa je grad dobil tudi ime. Stavba je bila leta 1952 prezidana po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika.

V Prešernovi hiši v Kranju, kjer je od jeseni leta 1846 pa do smrti 8. februarja 1849 prebival najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren, je urejen spominski muzej s pesnikovimi originalnimi deli, dragocenimi zgodnjimi tiski in sobo, opremljeno z originalnim pohištvom. V tej sobi je sodobno postavljena stalna razstava, ki prikazuje pesnikovo življenje. Prešernov spominski muzej je vreden ogleda.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

18. marec 2025: Predstavitev knjige Svetišča narave in pogovor s pisateljico Ireno Cerar

V torek, 18. marca 2025 smo na U3ŽO organizirali izjemno zanimiv pogovor s priznano pisateljico in pripovedovalko Ireno Cerar. Dogodek je bil posvečen njeni knjigi Svetišča narave, za katero je prejela Veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma Naj knjiga 2024.

Pogovor je vodila gospa Darka Tancer-Kajnih, ki je s premišljenimi vprašanji osvetlila različne plasti knjige, ki združuje terenska doživetja, naravoslovne zanimivosti, literarne in mitološke elemente ter osebne refleksije avtorice. Irena Cerar je s svojo pripovedjo navdušila prisotne in jih popeljala v svet naravnih svetišč, kjer se stikata zunanja pokrajina in notranje doživljanje.

Poleg Svetišč narave je bila beseda namenjena tudi njeni priljubljeni seriji Pravljične poti, ki je med bralci izredno dobro sprejeta kot zbirka pohodniških družinskih vodnikov. Udeleženci so imeli priložnost spoznati tudi njeno delo Potepuški okruški, s katerim je leta 2022 osvojila nagrado za najboljši literarni potopis.

Dogodek je pritegnil lepo število obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili avtorici in po koncu pogovora sodelovali v razpravi. Navdušeni nad njenim pripovedovalskim talentom so se mnogi odločili tudi za nakup njenih knjig, ki so bile po prireditvi na voljo.

Pogovor s pisateljico Ireno Cerar je bil nepozabno doživetje za vse ljubitelje narave, literature in zgodb, ki nas povezujejo z našim okoljem. Udeleženci so iz dvorane odhajali obogateni z novimi vpogledi in navdihom za nadaljnje raziskovanje sveta skozi pripovedi in lastne izkušnje.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

4. marec 2025: Predavanje Miše Pušenjak – Prilagajanje pridelave zelenjave podnebnim spremembam

V torek, 4. marca 2024, smo se člani in članice Univerze za tretje življenjsko obdobje zbrali na rednem letnem zboru, ki se je odvijal v prijetnem in sproščenem vzdušju. Dogodek smo pričeli ob s formalnim delom, kjer smo potrdili letno poročilo za leto 2024 in razpravljali o nadaljnjih aktivnostih in načrtih za prihodnje obdobje.

Po uradnem delu nas je nagovorila gospa Miša Pušenjak, priznana agronomka, publicistka in avtorica vrtnarskih priročnikov. S svojim bogatim znanjem in izkušnjami s področja zelenjadarstva in okrasnih rastlin je izvedla izjemno zanimivo predavanje z naslovom Prilagajanje pridelave zelenjave podnebnim spremembam.

V predavanju je poudarila, da so se vremenske razmere v zadnjem desetletju močno spremenile, medtem ko se naše vrtnarske prakse pogosto niso prilagodile tem spremembam. Izpostavila je pomen prilagodljivosti pri delu na vrtu in nujnost uvajanja preventivnih ukrepov za zagotavljanje zdravega pridelka. Udeleženci smo z zanimanjem prisluhnili njenim strokovnim nasvetom, kako se ustrezno odzvati na spremenjene vremenske pogoje ter kako izboljšati načine vrtnarjenja v prihodnosti.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

28. februar 2025: Predavanje LJUBO HUMEK, MARIBORSKI URBANIST IN ARHITEKT

V petek, 28. februarja 2025, smo gostili zanimivo predavanje o urbanistu in arhitektu Ljubu Humku. Predavanje je vodila mag. Mojca Štuhec, mentorica programa Umetnostna zgodovina.

Ljubo Humek je leta 1949 pripravil enovit regulacijski načrt za širitev mesta Maribor. Pri tem je posebno pozornost namenil vključevanju zelenih in rekreativnih površin v nove mestne predele. Prav tako je opozarjal na pomen ohranjanja in revitalizacije starega mestnega jedra. Njegovo delo v naslednjem desetletju je pomembno prispevalo k nastanku prvih stanovanjskih sosesk z visokim standardom bivanja, kar je Mariboru prineslo sloves mesta drevoredov in parkov.

Predavanje je ponudilo dragocen vpogled v Humkovo vizijo urbanizma ter njegov trajnostni pristop k mestnemu načrtovanju. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi, ki je osvetlila pomen njegovih načrtov za sodobni Maribor.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

21. februar 2025: Ekskurzija – Cankarjeva skodelica kave na Vrhniki, Tesla in Titovi avtomobili v Bistri

Naša pot nas je tokrat vodila na Vrhniko, katere preteklost smo spoznavali od prazgodovine do danes. Vrhnika se ponaša z več naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, vendar izstopa predvsem kot rojstni kraj Ivana Cankarja, ki predstavlja temeljni del njene identitete. Sprehodili smo se po poteh Cankarjeve mladosti, spoznavali Vrhniko ter njene znamenitosti. V drugem delu ekskurzije smo se odpravili v Bistro v Tehniški muzej Slovenije, ki je namenjen zbiranju, zaščiti in posredovanju slovenske tehniške dediščine. Po končanem programu smo imeli kosilo v bližini Tehniškega muzeja Slovenije.

Vrhnika

Mesto Vrhniko naj bi po legendi ustanovili Argonavti, ki so pod vodstvom Jazona pripluli po Savi in Ljubljanici iz Črnega morja. Ko so prišli do izvira Ljubljanice na tem mestu, so morali ladjo razstaviti in prenesti po kopnem do obale Jadranskega morja. Njihova ladja je upodobljena v občinskem grbu.

Obiskali smo Cankarjevo spominsko hišo in se z lokalnim vodičem sprehodili po poti Cankarjeve mladosti, od enajste šole mimo sodišča do Sv. Trojice in »klanca siromakov« pa vse do cerkve sv. Pavla, kjer je Cankar preživel dobršen del otroštva, in naprej do njegove stare šole in pokopališča, kjer je pokopana njegova družina. Naš potep po Vrhniki smo zaključili pri Močilniku, kjer izvira reka Ljubljanica.

Tehniški muzej Slovenije v Bistri

Tehniški muzej Slovenije je bil ustanovljen leta 1951 na predlog Cirila Rekarja z namenom evidentiranja, dokumentiranja, zbiranja, urejanja, hranjenja in zavarovanja tehniško kulturne dediščine, tehniških premičnih spomenikov in znamenitosti na področju Slovenije. Sedež Tehniškega muzeja Slovenij je v nekdanjem kartuzijanskem samostanu Bistra v Bistri pri Vrhniki, kjer so na nekaj več kot 6000 m² razstavnih površin na ogled stalne zbirke s področij kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike.

Nekaj zanimivosti iz muzeja: 15 avtomobilov, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Večinoma gre za zelo redke primerke prestižnih limuzin z visoko tehnično in zgodovinsko vrednostjo.

V muzeju je razstava o zgodovini tiskane besede in tiskarske tehnike na Slovenskem. Na ogled sta tudi faksimila prvih slovenskih tiskanih knjig, Trubarjevega Katekizma z Abecednikom (1550), ter prvega slovenskega prevoda Svetega pisma, Dalmatinove Bibilije (1584).

V muzeju je tudi Teslin laboratorij, v katerem so nam predstavili nekaj Teslinih poizkusov.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

11. februar 2025: Kuharska delavnica v sklopu programa Zdrava prehrana za zrela leta: kako ohraniti vitalnost

V torek, 11. februarja 2025, smo na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor v sklopu programa “Zdrava prehrana za zrela leta: kako ohraniti vitalnost”, ki ga vodi mentorica Lara Dobaj, izvedli kuharsko delavnico.

Dogodka so se udeležili udeleženci programa, ki so se želeli seznaniti z načini priprave zdravih in okusnih obrokov, prilagojenih potrebam starejših. Delavnico sta pod mentorstvom Lare Dobaj vodili študentki, ki sta prikazali praktične kuharske postopke ter predstavili različne možnosti za uravnoteženo prehrano. Udeleženci so imeli priložnost spoznati koristne prehranske nasvete in degustirali pripravljene jedi. Pridobili so dragocene informacije o pomenu zdrave prehrane v zrelih letih. Dogodek je potekal v prijetnem in interaktivnem vzdušju, pri čemer so bili vsi prisotni deležni strokovnih nasvetov in praktičnih izkušenj.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

7. februar 2025: Proslava ob kulturnem prazniku

Ob slovenskem kulturnem prazniku je Univerza za tretje življenjsko obdobje Maribor 7. februarja 2025 v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor organizirala poseben kulturni dogodek z naslovom Kulturna dediščina – snovna in nesnovna, slovenska in svetovna.

Osrednja gostja dogodka je bila gospa Magdalena Tovornik, prva županja mesta Maribor, častna občanka, nekdanja veleposlanica RS v Franciji in pri UNESCO ter pomembna osebnost na področju šolstva, politike in diplomacije. V svojem nagovoru je izpostavila pomen ohranjanja kulturne dediščine, tako slovenske kot svetovne, ter delila svoje bogate izkušnje in vpogled v razvoj kulture v Mariboru in širše.

Dogodek so s svojimi glasbenimi točkami obogatili učenci Osnovne šole Franceta Prešerna Maribor pod mentorstvom Metke Kuraj, ki so s svojim nastopom dodali medgeneracijsko noto ter prispevali k prijetnemu vzdušju. Poleg glasbenih prispevkov so obiskovalci uživali tudi v literarnih vložkih, ki so dodatno obogatili praznično obeležitev kulturnega dne.

Dogodek je povezoval različne generacije v duhu spoštovanja kulturne dediščine in poudaril njen pomen za prihodnje rodove.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

24. januar 2025: Z južno železnico do modernejšega Maribora

V petek, 24. januarja 2025 smo izvedli predavanje o arhitekturi in urbanizmu Maribora med letoma 1864 in 1918 z naslovom: Z južno železnico do modernejšega Maribora, ki ga je vodila mag. Mojca Štuhec, mentorica programa Umetnostna zgodovina.

V obdobju sedmih desetletjih se je manjše provincialno mesto družbeno in urbanistično razvilo v največje in vodilno mesto spodnje Štajerske. Leta 1846 je čez dravski most peljal prvi vlak z Gradca. Dve leti kasneje, leta 1848, sta marčna revolucija z zemljiško odvezo in pomembnimi družbenimi spremembami ter začetek vladarske dobe zadnjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. neposredno vplivala na razvijanje Maribora. Od sredine 19. stoletja je v mestu hitro naraščalo število prebivalstva, iz okolice je prihajalo vse več ljudi, ki so se želeli zaposliti v novo nastajajočih gospodarskih obratih. Skladno s tem, je postalo staro mestno jedro pretesno, kljub temu da so že v prvi polovici 19. stoletja podrli večji del mestnega obzidja in zasuli jarke. V sredini stoletja so bila v mestno upravo priključena predmestja, ustanovljena je bila enotna mestna občina s sedmimi četrtmi. Zgrajene so bile številne stavbe javnega značaja. Njihova monumentalna pročelja so dajala vtis sodobnejšega mesta, po vzoru velikega Dunaja. Krepilo se je tudi meščanstvo, ki je zaživelo v imenitnih vilah v zelenem obrobju mesta.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

17. januar 2025: Moje mesto Maribor. Pokrajinski muzej Maribor – Pohorsko steklo, steklo z dušo

Mesto Maribor je v zgodovini doživelo številne spremembe tako na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Kaj vse skriva preteklost našega mesta in okolice? Dela tega smo se dotaknili v okviru programa V ogledalu prostora in časa – spoznavajmo naše mesto in domovino.

V prvem delu smo se najprej sprehodili po dominantni grajski stavbi v središču našega mesta, v kateri domuje Pokrajinski muzej Maribor. Sodobna ustanova z estetsko dovršenimi razstavami obiskovalca seznanja z zgodovino mesta od neolitika do začetka 20. stoletja. Na razstavah so predstavljena arheološka izkopavanja v regiji, nastanek mesta ter gospodarska, kulturna in verska preteklost Maribora in pokrajine.

V drugem delu pa smo v prostorih Pokrajinskega muzeja Maribor prisluhnili Dr. Valentini Bevc Varl, avtorici knjige Pohorsko steklo, steklo z dušo, poglobljeni predstavitvi izdelkov nekdanjih pohorskih steklarn in njihova umestitev ob bok tedanjim vodilnim evropskim steklarskim mojstrom.

Naše srečanje smo zaključili s ponovoletnim druženjem in klepetom.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

13. december 2024 – Svetloba decembrskih luči v Varaždinu

Mesec december, čas, ko je je vsak dan čutiti praznično vzdušje. Večerni sprehod po mestu je ena sama pravljica. Da bi se prepričali, če je tudi drugod tako, smo se tokrat odpravili v Hrvaško Zagorje v Trakoščan in mesto Varaždin. Po ogledu gradu nas je pot vodila do Varaždina. V decembru se to baročno mestece ob Dravi z mirnim Varaždinskim jezerom v bližini prelevi v čarobno božično prestolnico. Ogledali smo si zgodovinske znamenitosti starega mestnega jedra in obiskali Mestni muzej v Starem gradu.

Po ogledu smo se odpravili na kosilo v znano varaždinsko gostišče. V tem času se je noč prikradla na mestne ulice in prižgalo se je na tisoče lučk. Sledil je čas za samostojne oglede. Ogledali smo si lahko tudi Muzej angelov in obiskali božični sejem na glavnem mestnem korzu, kjer so številne stojnice. Tudi s kozarčkom kuhanega vina ali čaja smo se ogreli.

Grad Trakoščan s stalnimi razstavami

Dvorec Trakošćan je eden izmed najbolj atraktivnih gradov Hrvaške in eden izmed najlepših gradov v tem koncu Evrope. Grad Trakošćan je pravi zgodovinski biser, dvorec s številnimi muzejskimi zbirkami. Grad je bil priča številnim predelavam: najstarejši sloji dvorca naj bi segali vse v 13. stoletje, ko je bil manjša utrdba, katere gospodarji so se v srednjeveškem obdobju pogosto menjavali. V drugi polovici 16. stoletja je prešel v last zelo bogate družine Drašković, ki je njegov lastnik ostala vse do leta 1945. V njem je ohranjeno dragoceno muzejsko gradivo, ki se nahaja v dvorcu in je na voljo obiskovalcem. Muzejski predmeti izvirajo iz obdobja od 15. do 19. stoletja in se nahajajo v prostorih, ki predstavljajo ohranjene originalne interierne celote. Med prav posebne spadajo viteška in lovska dvorana, glasbeni salon, jedilnica in slikarski atelje Julijane Erdödy Drašković.

Varaždin

Varaždinska turistična privlačnost je tkana na podlagi razkošne preteklosti, ki je za seboj pustila številne arhitekturne bisere, palače nekdanjih plemičev, romantičen labirint ulic in trgov ter ohranjeno kulturno dediščino, zaradi katere se Varaždin lahko ponosno in brez zadržkov šopiri.

Varaždin se ponaša s svojo kulturno in politično tradicijo, saj je 1767 postal sedež upravnih in pravosodnih ustanov (Hrvaški kraljevi zbor, sodišče Banski stol), ki so se po požaru 1776 spet preselile nazaj v Zagreb. Med temi leti je bil Varaždin glavno mesto Hrvaške, v tem obdobju pa so bile zgrajene številne palače in javne zgradbe, ki so se ohranile do danes in so dale mestni arhitekturi slovit baročni značaj, zaradi česar Varaždin pogosto imenujejo kar “mali Dunaj”.

Mestni muzej v Starem gradu

Mestni muzej Varaždin danes deluje v več stavbah v samem središču Varaždina. Ena izmed njih je Stari grad, ki je bil zgrajen na križišču srednjeveških varaždinskih poti. Skozi zgodovino se je zvrstilo mnogo lastnikov. To so bile plemiške družine: Celjski grofje, Vitovci, Matija Korvin in Ungnadi, konec 16. stol. pa je prišla pod last Tomaža Erdödyja. Danes je v Starem gradu raznolika zbirka muzejskega gradiva: zbirke cehovskih predmetov, pohištva, zgodovinskih portretov, orožja, slik, ur, porcelana in stekla ter številni drugi predmeti iz vsakdanjega življenja varaždinskega plemstva in bogatega meščanstva.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

15. november 2024: Ekskurzija v Vipavo

Narava je poskrbela za pridelek, kolikor so ji vremenske razmere omogočile, in že smo zakorakali globoko v jesen. Duh martinovanja je še vedno prisoten. Odgovor na vprašanje, kam na drugo strokovno ekskurzijo, je bil jasen. Pot nas je vodila v Vipavsko dolino. Najprej smo se ustavili v mestu Vipava, imenovanem tudi slovenske Benetke, ki je bogato tako z naravno kot tudi kulturno dediščino. Vipavski Križ, ki sodi med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji, je bil naša druga destinacija. Naslednji naš cilj je bil Prvačina, vas z bogato in zanimivo kulturno dediščino, ki je poznana po zapuščinski dediščini aleksandrink – žensk, ki so priložnosti za preživetje iskale v Aleksandriji. Po ogledu cerkve sv. Andreja smo se odpravili na kosilo in na pot proti Mariboru.

Vipava, zgrajena v srednjem veku, ima veliko značilnosti mestne pozidave. Sprehodili smo se po njenih ulicah, Glavnem trgu, Trgu Pavla Rusta, si od zunaj pogledali baročni Lanthierjev dvorec in zanimivo zgrajene številne mostove čez izvire reke Vipave. Na pokopališču smo videli egipčanska sarkofaga, sakralna dediščina pa se izkazuje v župnijski cerkvi sv. Štefana, ki je bogata s freskami.

Vipavski Križ

Sredi Vipavske doline se dviga, na enem za dolino tako značilnih gričev, Vipavski Križ, ki je eden najbolj dragocenih spomenikov kulturne dediščine. V zgodovino se je zapisalo kot najmanjše mesto, ki je na širšem geografskem območju pustilo velik pečat. Že leta 1482 so ga goriški grofje obdali z obzidjem, leta 1507 je dobil trške pravice, leta 1632 pa ga je cesar Ferdinand povzdignil v mesto. Leta 1636 so Attemsi tu dali zgraditi kapucinski samostan, v katerem je živel in deloval sloviti pridigar Janez Svetokriški. Večina zgradb v Vipavskem Križu je spomeniško zaščitenih, naselje samo pa sodi med zgodovinsko najzanimivejše kraje na Vipavskem.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19. stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah. Čeprav jim je bilo težko, so to delo opravljale za preživetje, doma je vladala revščina, domačije so bile zadolžene.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

11. november 2024: Čarobni svet Martinovanja – Tradicija in sodobnost

V ponedeljek, 11. novembra 2024, smo organizirali izjemno zanimivo predavanje in druženje z naslovom “Čarobni svet Martinovanja – Tradicija in sodobnost”. Dogodek je privabil številne udeležence, ki jih zanima pomen in razvoj praznika sv. Martina ter vinska kultura.

Prvi predavatelj, Srečko Reher, prof., je z navdušenjem delil svoje bogato znanje o zgodovini in krščanstvu ter podrobno osvetlil pomen Martinovega skozi zgodovino. Predstavil je razvoj praznovanja sv. Martina in njegov vpliv na družbo skozi stoletja.

Sledilo je predavanje enologa mag. Jožeta Protnerja, ki je prisotnim razkril skrivnosti vinske kulture ter pomen vina v tradiciji Martinovega. Njegovo strokovno znanje in bogate izkušnje so omogočile globlji vpogled v vinsko dediščino ter pomen pravilnega okušanja vina. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili predavateljema, postavljali vprašanja in se v sproščenem vzdušju družili ob pogovoru o tradiciji in sodobnih vidikih Martinovanja.

>> Na vrh

18. oktober 2024: Ekskurzija v Rogaško Slatino in Olimje: Zdravje je med zemljo, nebom in menihi

Na začetku šolskega leta smo zopet pričeli z odkrivanjem naše bližnje in daljne domovine. Prva ekskurzija nas je vodila v Rogaško Slatino. Najprej smo se ustavili v Kozmetiki Afrodita, kjer smo imeli tudi možnost nakupa njihovih izdelkov, nato smo se sprehodili po promenadi zdravilišča in se vzpeli na Razgledni stolp Kristal. Pot smo nadaljevali v Olimje, kjer smo si ogledali najstarejšo lekarno, in zeliščni vrt, cerkev Marijinega Vnebovzetja in Čokoladnico Olimje. Naš strokovni del ekskurzije smo končali z degustacijo piva v pivovarni Haler, kjer smo imeli tudi kosilo. Temu je sledil odhod proti domu.

Razgledni stolp Kristal, ki je najvišji razgledni stolp ter hkrati najvišja stavba, ki je odprta za javnost v Sloveniji.
Vožnja z dvigalom do kavarne, ki je na 96 metrih, je svojevrstno doživetje, saj vas bo v višino dvignila izjemno hitro ob tem pa boste imeli čudovit razgled na Rogaško Slatino. Najvišja točka stolpa je odprta razgledna ploščad povsem na vrhu na 104 m višine, obdana z 2 m stekleno ograjo.

Rogaška Slatina
Lokalna vodička nam je predstavila zanimivo in pestro zgodovino Rogaške Slatine, ki je znana predvsem kot zdraviliško središče, na račun izvirov mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi, po katerih je dobila tudi ime. Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k njihovi prepoznavnosti pa je v 17. stoletju bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče avstro-ogrske elite.

V večstoletni zgodovini so Rogaško Slatino obiskale številne pomembne osebnosti in pomagale ustvariti prestižni renomé zdravilišča. Danes je tu oaza miru, kjer se prepletata tradicija in sodobnost. Rogaška je poznana tudi po svoji steklarni, v kateri izdelujejo kristalne izdelke, ki jih prodajajo povsem svetu.

Olimje
Minoritski samostan Olimje se nahaja v istoimenskem naselju v Občini Podčetrtek. Grad je sprva pripadal grofom von Peilestein. Ena izmed lastnic naj bi bila tudi slovenska plemkinja Hema Pilštanjska, bolj poznana kot Sv. Ema Krška. Grad, ki je po ustnem izročilu star 1000 let, je v zgodovini menjal več lastnikov. V zavetju samostana se v pritličju južnega stolpa skriva neprecenljiva umetnina, stara samostanska lekarna s freskami, zapuščina patrov pavlincev, ki so 120 let bivali v olimskem samostanu (1663-1783). Ogledali smo si veličastno cerkev Marijinega Vnebovzetja, eno najlepših baročnih umetnin v naši domovini.

Izredno priljubljena izletniška točka je Čokoladnica Olimje. Nahaja se nasproti Minoritskega samostana Olimje. Po pregledu ogromnega prodajnega programa, od bombonjer do pralinejev, tabličnih čokolad, čokoladnih figur in želejev, smo ugotovili, da se ni tako enostavno odločiti, kaj bi kupili.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

5. september 2024: Slavnostni dogodek ob 5. obletnici delovanja Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor

Na univerzi za tretje življenjsko obdobje Maribor smo letošnje šolsko leto začeli s tradicionalnim poletnim srečanjem, ki je bilo letos še posebej pomembno. Obeležili smo 5. obletnico delovanja naše univerze. Dogodek je otvorila predsednica U3ŽO Zdenka Pašić, ob tem posebnem mejniku pa sta spregovorili tudi Lilijana Zorko iz urada za vzgojo in izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo in raziskovalno dejavnost Mestne občine Maribor, ter Dina Potočnik, direktorica Centra za vpis, podporo in promocijo izobraževanja na Dobi.

Slavnostna govornica na proslavi je bila prof. dr. Ana Krajnc, pobudnica ustanovitve Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, pedagoginja in andragoginja, ki je poudarila pomen vseživljenjskega učenja in naši univerzi čestitala ob 5. jubileju. Nasmehnili smo se tudi pisatelju Tonetu Partljiču, ki je popestril slavnostni dogodek. Kulturni program pa so s pesmijo in recitacijami obogatili učenci OŠ Franceta Prešerna Maribor pod vodstvom Metke Kuraj.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

7. junij 2024: Strokovna ekskurzija – Skrivnostna Žička kartuzija in vesolje, ki je doma v Vitanju med cerkvijo sv. Petra in Pavla ter Materjo Božjo na Hriberci

Zadnja ekskurzija v tem šolskem letu nas je vodila po skrivnostnih poteh kartuzijanov v Žički kartuziji, v vesolje med zvezde v Centru vesoljskih tehnologij Noordung v Vitanju. Temu pa sta sledila ogleda cerkva sv. Petera in Pavla ter Matere Božje na Hriberci.

Naš prvi cilj je bil ogled Žičke kartuzije. Vodička nas je pričakala pred veličastnim obzidjem. Na cvetočem travniku sredi bujnih gozdov, ob petju ptic, dišečih naravnih vonjav in neskončnem miru popotnikovo oko zagleda skrivnostno obzidje, za katerim je videti ostanke cerkve sv. Janeza, neme priče časa in prostora, na katerem stoji Žička kartuzija. Delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli so še refektorij, kleti, kuhinja, nadstropni trakt, del križnega hodnika in poznogotska pokopališka kapela Vseh svetnikov, v katero so pokopavali priorje. Obnovljeno je mogočno obzidje s stolpi ter zeliščni vrt z repliko originalne kamnite mize s klopjo.

Ogledali smo si tudi demonstracijo izdelovanja glinenih okraskov v sami kartuziji, zbirko starih zapisov in lekarno.

» Kartuzija so velik del svojega življenja posvetili natančnim prepisom in ustvarjanju novih besedil z vseh področij, od teologije do astronomije, od praktičnih ved pa do književnih stvaritev,« nam je pojasnjevala vodička.

Pred odhodom smo še popili kavico v gostilni Gastuž, ki stoji tik ob starodavni Žički kartuziji. Med njenimi debelimi zidovi veje duh starega veka: gre za najstarejšo še delujočo slovensko gostilno iz davnega leta 1467 in spada tudi med 10 najstarejših restavracij na svetu.

Polni vtisov smo se posedli v avtobus in nadaljevali pot v Vitanje, kjer smo najprej obiskali Center za vesoljsko tehnologijo Noordung.

Vitanje, majhen podeželski kraj, skrit med Vitanjske Karavanke in Pohorje, skriva futuristični objekt, zasnovan po ideji vesoljske postaje Hermana Potočnika Noordunga, ki je kot inženir elektrotehnike in strojništva postal strokovnjak za raketno tehnologijo in je svoje delo posvetil načrtovanju prodora v vesolje.

V okviru razstave je predstavljena Noordungova življenjska pot in njegova vez z Vitanjem. Na ogled so odseki iz njegove knjige, v kateri opisuje svoje vizionarske ideje, med katerimi je tudi njegova najznamenitejša ideja o bivalnem kolesu oziroma vesoljski postaji na geostacionarni orbiti.

Predstavitev vesoljskih tehnologij, satelitov, nam je približala znanosti, ki se ukvarjajo z vesoljem in dala slutiti, da bomo morali bolj ukrepati na področju ekologije.

Že med potjo smo na avtobusu izvedli »žrebanje« enega izmed potnikov, ki bo lahko preizkusil simulator letenja. Izžrebana je bila naša članica. »Letenje s simulatorjem je bilo pravo doživetje, saj še nikoli nisem tega preizkusila,« je povedala po končanem letu. Prisotni smo lahko spremljali njen let in jo pri tem vzpodbujali.

Iz vesolja smo se podali na ogled dveh vitanjskih cerkva sv. Petra in Pavla ter Matere Božje na Hriberci. Po cerkvah nas je popeljal bivši duhovnik. Cerkev sv. Petra in Pavla skupaj s cerkvijo Matere Božje v Vitanju tvori edinstveni slovenski tandem dveh cerkva, ki enakovredno sestavljata župnijo. Medtem ko Cerkev sv. Petra in Pavla za Vitanje predstavlja t. i. zimsko cerkev, je Cerkev Matere Božje na Hriberci letna cerkev. V prvi se romanski slog prepleta z gotskim, medtem ko nas je cerkev Hriberca očarala s svojim baročnim slogom.

Naš strokovni del ekskurzije smo tako zaključili. Sledilo je kosilo v samem kraju Vitanju in prijetno druženje, ki se je po kosilu nadaljevalo še na avtobusu na poti domov.

Tako smo v izobraževalnem program Spoznavajmo svoj kraj in domovino zaključili to šolsko leto. Marta in Lidija vam želiva, da prijetno preživite poletni čas, pa se v jeseni zopet vidimo!

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

15. maj 2024: Festival duševnega zdravja

Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Maribor je s svojo predstavitvijo na stojnici sodelovalo na Festivalu duševnega zdravja, ki ga je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje, tokrat v sodelovanju z Mestno občino Maribor. Festival je bil 15. maja 2024 in ga je otvoril državni sekretar na ministrstvu za zdravje MZ Denis Kordež, strokovni direktor NIJZ prof. dr. Ivan Eržen, župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič in predstojnik centra za duševno zdravje NIJZ asist. Matej Vinko.

Aktivnosti na festivalu so potekale ves dan: predavanja in delavnice vrhunskih strokovnjakov na področju duševnega zdravja. Program je bil zasnovan tako, da je prav vsak zase našel zanimive vsebine – od otrok in mladostnikov, do staršev in bodočih staršev, pa tudi starejši, zaposleni itd. Na ploščadi pred stadionom v Ljudskem vrtu je bilo postavljenih 60 stojnic, na katerih se je predstavilo 60 različnih organizacij, ki delujejo na področju duševnega zdravja v Sloveniji. Za obiskovalce so pomudili tudi interaktivne kotičke, tekom dneva pa so na glavnem odru festivala potekale štiri okrogle mize, na katerih so strokovnjaki z različnih zornih kotov osvetlili duševno zdravje.

Častna pokroviteljica festivala je bila predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, medijska partnerja dogodka pa sta bila medijska hiša Večer in Slovenska tiskovna agencija.

>> Na vrh

>> Ogled fotografij

17. maj 2024: Po dolenjskih poteh, od Kostanjevice do
Pleterij, kjer se nebesa stikajo z zemljo

Vreme je bilo na naši strani, saj nas je sončno jutro kar vabilo dogodivščinam naproti. Člani Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje smo se zopet odpravili na strokovno ekskurzijo. Tokrat nas je pot vodila na Dolenjsko, razgibano pokrajino zelenih travnikov, vinogradov, gozdov, skrivnostnih gradov in samostanov.

Naš prvi postanek je bil v Sevnici, mestu, znanem po Melaniji, ženi bivšega ameriškega predsednika, po tovarni perila Lisca in seveda po srednjeveškem gradu na griču nad starim mestnim jedrom tik ob reki Savi. Sprehodili smo se do slaščičarne Julija, kjer prodajajo znamenito torto Melanija. Obiskali smo tudi Liscino največjo prodajalno perila in kopalk.

Zadovoljni smo nadaljevali pot. V bližini Šentjerneja, v skriti dolini pod Gorjanci že stoletja stoji Kartuzijanski samostan Pleterje, samostan najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški Cerkvi. Ker je Kartuzija zaprta za obiskovalce, smo se najprej ustavili v muzeju na prostem. Bujna narava, tišina, mir vzbudijo v človeku hrepenenje po bližini narave in občutek, da smo na posebnem, mističnem kraju, prevzame vsakega popotnika. Skrivnostno življenje kartuzijanov je od nekdaj burilo domišljijo ljudi. Vodič nas je peljal v staro gotsko cerkev iz leta 1420, ki je ena izmed najbolj ohranjenih kartuzijanskih cerkev v Evropi. Avdiovizualni ogled pa je prikazal življenje kartuzijanov, ki se ukvarjajo tudi s čebelarstvom, žganjekuho, sadjarstvom, imajo svojo zbirko starih in odpornih sort jablan in hrušk, posebej pa je kartuzija znana po pleterski hruški, ki raste in dozori v steklenici, nato pa jo zalijejo s hruškovim žganjem, ter po pleterski grenčici iz 49 vrst zelišč. Pri samostanu je manjša prodajalna, kjer smo lahko kupili njihove izdelke.

Opremljeni s čudežnimi eliksirji iz Pleterij smo se posedli na avtobus in krenili do mesta Kostanjevica na Krki, ki ga objema reka Krka s svojimi edinstvenimi lesenimi rečnimi mostovi. Lokalna vodička nas je popeljala po mestnih ulicah z zgodovinskimi hišami, cerkvami in spominskimi obeležji. Pot smo nadaljevali južno od naselja Kostanjevica na Krki, kjer stoji mogočen samostan, pri domačinih imenovan kar Grad Kostanjevica, sicer pa samostan Studenec svete Marije. Vodič nas je popeljal po samostanu, ki je znan po bivši samostanski cerkvi in najobsežnejših arkadah izmed vseh stavb v Sloveniji, tudi grajskih. Danes se v njem nahaja Galerija Božidar Jakac, v okolici gradu pa je forma viva.

Po ogledu razstav v galeriji smo se odpravili v vinsko klet – Cvičkova klet. Ambasador cvička, novinar, vinar Ivo Kuljaj nam je v Cvičkovi kleti povedal nekaj besed o pridelovanju vinske trte na Dolenjskem: »V nedrju Gorjancev se bohotijo vinorodni griči in tipične zidanice. Tu je doma cviček, ki ima nizko vsebnost alkohola, zato je predvsem lahko in pitno vino. Je posebnost med vini v slovenskem in svetovnem merilu, saj je edinstven in drugje neponovljiv.«

Lačni in žejni smo se posedli v avtobus in niti zamišljati si nismo mogli, da nas bodo v Zidanici »Zdenka« klet Urbanč nahranili, kot nas še niso nikjer. Čas je kar prehitro tekel in morali smo se vrniti v Maribor.

Živahno klepetanje in smeh, ki se je na poti domov slišal na avtobusu, je dokaz o zadovoljstvu, ki je vladalo med udeleženci. Se vidimo na naslednji in zadnji ekskurziji v tem šolskem letu!

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

13. maj 2024: Umetnostno-zgodovinski sprehod po pokopališču Pobrežje

V ponedeljek, 13. maja so se naši udeleženci mudili na Pobrežju. Skupaj so se sprehodili čez obsežno območje pokopališča in si ogledali predel z najstarejšimi grobnicami neoklasicističnega sloga, poiskali primere nagrobnikov s simbolističnimi in secesijskimi elementi ter tiste z modernistično zasnovo in ob tem skušali odkriti povezavo s pokojnikom. Sprehod je vodila Mojca Štuhec, mentorica programa Umetnostna zgodovina.

Pokopališča so mesta spomina, ki se dotikajo individualnih življenjskih zgodb in so muzej na odprtem, ki odstirajo vpogled v našo kolektivno misel. So pa tudi prostori druženja in spletanja novih vezi med ljudmi.

Sprehod po osrednjem mestnem pokopališču nam ponuja kratek sprehod za sprostitev ali večurno raziskovanje. Pokopališče na Pobrežju je najstarejše delujoče v Mestni občini Maribor in je poslednji dom številnih znanih osebnosti, ki so svojim delovanjem na različnih področjih pustile močan pečat v mestu ob Dravi in širše. Mnogim med njimi, kot tudi nekaterim drugim posameznikom in njihovim družinam so v spomin bili postavljeni likovno izstopajoči nagrobni spomeniki.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

23. april 2024: Zdravje je doma v naročju narave

Člani Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor-DOBA so bili na strokovni ekskurziji v Cornusu, na ekološki kmetiji Frank-Ozmec v Ljutomeru in Moji Biodeželi v Kogu. Na ekskurzijo so povabili ga. Mišo Pušenjak, avtorico številnih knjig o vrtnarjenju.

V torek, 23. 4. 2024, so se člani Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor-DOBA, ki ima sedež na Prešernovi 1 v Mariboru, odpravili na ekskurzijo v okviru izobraževalnega programa Okrasne rastline nas razveseljujejo. Na ekskurzijo so povabili ga. Mišo Pušenjak, ki je udeležencem že na sami poti odgovarjala na številna vprašanja v zvezi s sajenjem in vzdrževanjem vrta ter uničevanjem škodljivcev.

Pot jih je najprej vodila v Logarovce, kjer so si ogledali ekološko pridelavo sadik v podjetju Cornus. Sprejel jih je lastnik in tehnolog podjetja, Drago Belec. Ob sprehodu v proizvodnji sadik, je povedal, da njihove sadike niso gensko spremenjene, so brez virusov, bolezni in vrhunske kakovosti. Prilagojene so našim klimatskim razmeram in testirane v Sloveniji. »Z nakupom naših sadik podpirate domače slovensko gospodarstvo in slovenske družine.,« je zaključil g. Belec.

Naslednja destinacija je bila Turistične kmetije Frank-Ozmec v Ljutomeru, kjer so imeli kosilo. Hiša Ozmečevih stoji na začetku jeruzalemsko-ormoške vinske ceste. Obkroža jo čudovita narava s petimi ribniki. Kmetija spada med okolju prijazne. Udeleženci izleta so imeli tudi pokušino domačega bučnega olja, ki so ga lahko kupili.

Po vijugasti cesti sredi vinogradov so nadaljevali pot v Kog na ekološko kmetijo Moja Biodežela, kjer se ukvarjajo s pridelavo in ročnim vlaganjem zelenjave za ozimnico po naročilu. Sprejel jih je ustanovitelj podjetja, Zvonko Pukšič, ki je povedal, da jih pri delu vodijo spoznanja, da zdrava hrana in zdrave misli naredita življenje čudovito.

Na poti do Maribora je ga. Miša Pušenjak še odgovarjala na številna vprašanja. Udeleženci so iz prve roke izvedeli veliko o ekološki pridelavi in ponudbi na našem trgu. Ga. Miša Pušenjak je s svojim živahnim načinom komunikacije tudi prispevala k prijetnemu vzdušju v avtobusu.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

12. april. 2024: »TRST JE NAŠ« – razstava Vincenta van Gogha in ogled mesta

V okviru programov Spoznavajmo naše mesto in domovino ter Umetnostne zgodovine na U3ŽO smo se tokrat na strokovno ekskurzijo odpravili v Trst. Turizem, zgodovina in umetnost so neločljivo povezane, zato je mesto Trst, mesto številnih kultur, danes prava turistična atrakcija. V Trstu, kjer je od nekdaj bilo doma veliko Slovencev, so ti močno vplivala na njegovo zgodovino – kulturo nasploh. Mesto v tem času gosti razstavo velikega slikarja Vincenta van Gogha.

Po hitri in mirni vožnji smo prispeli v Trst ob dogovorjenem času. Avtobus nas je odložil ob morju, v bližini Velikega trga, kjer nas je čakal lokalni vodič. Veliki trg ali Trg enotnosti Italije (Piazza Unita d’Italia) je ena od najbolj obiskanih turističnih točk v mestu. Ob trgu stojijo številne znamenite zgradbe. Tu je Občinska palača, ki v celoti gleda na morje, na njej je stolp z uro in zvonom. Ob straneh stojijo še druge palače, ki spadajo med najlepše v mestu: Palača Modello, Stratti, v pritličju obratuje znamenita kavarna Degli Specchi, Vladna palača na desni strani ter Pitteri, ki je najstarejša in nikoli ni bila porušena. V njeni notranjosti so čudovite freske. Tu sta še Palača Vanoli in Lloyd na levi. Na trgu pred Občinsko palačo največ pozornosti privlači Fontana štirih celin, nekateri jo imenujejo tudi Mazzolenijeva fontana po njenem avtorju Giovanni Domenico Mazzoleni.

Vodič nas je z velikega trga peljal na Borzni trg (Piazza della Borsa). Trg je dobil ime po stavbi v slogu grškega templja iz leta 1806, v kateri je bila nekoč borza, danes pa je tam gospodarska zbornica. Borzni trg ima obliko trikotnika in je eden glavnih trgov v Trstu. Najstarejši element na trgu je steber s kipom cesarja Leopolda I. Habsburškega in je nastal v počastitev cesarjevega obiska v mestu leta 1660. Posebej za novi trg pa je leta 1755 nastal Neptunov vodnjak, ki si ga je omislil Giovanni Battista Mazzoleni. Na Borznem trgu stuji tudi slikovita stavba v secesijskem slogu, katere arhitekt je Maks Fabiani.

Veliki kanal je danes priljubljena fotogenična in turistična destinacija v Trstu. Ob Velikem kanalu najdemo številne restavracije, kavarne in trgovine, ki ustvarjajo živahno tržaško vzdušje. Preko Velikega kanala segajo trije mostovi, eden od njiju se imenuje Ponte Rosso. most je bil nekoč rdeče barve; zaradi njega so pred okrog pol stoletja ta nakupovalni raj imenovali »Ponterosso«. Na mostu je spomenik slavnega pisatelja Jamesa Joyce-a, ki je v Trstu živel nekaj let.

Ortodoksna Cerkve Svetega Spiridiona, ki smo si jo ogledali, priča o tem, da je Trst križišče več kultur.

Ob mostu, na Trgu Ponterossu, stoji zanimiv spomenik, trimetrski tolar, s profilom cesarice Marije Terezije Avstrijske. Z orjaškim tolarjem želijo izraziti spoštovanje cesarici, ki je Trst spremenila v vrata srednje Evrope, njene reforme pa so mesto prenesle v moderno dobo in mu zagotovile gospodarski uspeh in blaginjo. Spomenik je prava turistična atrakcija.

Sonce je močno pripekalo in bil je čas za cappuccino in osvežitev. Iz bližnjih lokalov je zadišalo po kavi, prilegel pa se je tudi sladoled, za katerega vemo, da so v Italiji pravi mojstri.

Vodič nas je nato spremljal do Muzeja Revoltella, galerije moderne umetnosti, kjer smo si ogledali razstavo umetniških del Vincenta Van Gogha, največjega nizozemskega slikarja, po Rembrandtu. Enkratno doživetje ob umetninah velikega postimpresionista, ki s svojimi deli kljubuje času, nam je dalo misliti o življenju človeka umetnika, ki se je po nesrečni usodi dvignil v višave nesmrtnosti.

Avtobus nas je čakal ob regionalni cesti v bližini Pomola Audace. Morje se je bleščalo v vsem svojem sijaju, ladje in ladjice so čakale potnikov, da odplujejo na širno morje, mi pa smo se posedli v avtobus. Polni vtisov smo zapustili slikovito mesto in krenili proti Divači, kjer smo imeli pozno kosilo.

»Trst je naš«, v njem je še ostalo veliko, česar nismo videli in o čem nismo spregovorili, zato se bomo še vrnili.

>> Ogled fotografij

>> Na vrh

Novice

16. maj 2026: Ekskurzija v Novo mesto in tovarno zdravil Krka

12. maj 2026: Ekskurzija programa nemščine v Celovec

8. maj 2026: Pomladno potepanje po Pohorju

5. maj 2026: Ekskurzija programa umetnostne zgodovine na Ptujsko goro

21. april 2026: Udeleženci umetnostne zgodovine na ekskurziji na Dunaju

13. april 2026: Spoznajmo zelišča Pohorja – delavnica s Faniko Jeromel

10. april 2026: Zmaj v Metliki – Osnovna šola Brihtna glava in kulinarične dobrote Bele krajine.

30. marec 2026: Predavanje Severnoameriške rastlinske zanimivosti

27. marec 2026: Občni zbor U3ŽO in predavanje o pohorskih kočah

18. marec 2025: Predstavitev knjige Svetišča narave in pogovor s pisateljico Ireno Cerar

4. marec 2025: Predavanje Miše Pušenjak – Prilagajanje pridelave zelenjave podnebnim spremembam

28. februar 2025: Predavanje LJUBO HUMEK, MARIBORSKI URBANIST IN ARHITEKT

21. februar 2025: Ekskurzija – Cankarjeva skodelica kave na Vrhniki, Tesla in Titovi avtomobili v Bistri

11. februar 2025: Kuharska delavnica v sklopu programa Zdrava prehrana za zrela leta: kako ohraniti vitalnost

7. februar 2025: Proslava ob kulturnem prazniku

24. januar 2025: Z južno železnico do modernejšega Maribora

17. januar 2025: Moje mesto Maribor. Pokrajinski muzej Maribor – Pohorsko steklo, steklo z dušo

13. december 2024 – Svetloba decembrskih luči v Varaždinu

15. november 2024: Ekskurzija v Vipavo

11. november 2024: Čarobni svet Martinovanja – Tradicija in sodobnost

18. oktober 2024: Ekskurzija v Rogaško Slatino in Olimje: Zdravje je med zemljo, nebom in menihi

5. september 2024: Slavnostni dogodek ob 5. obletnici delovanja Univerze za tretje življenjsko obdobje Maribor

7. junij 2024: Strokovna ekskurzija – Skrivnostna Žička kartuzija in vesolje, ki je doma v Vitanju med cerkvijo sv. Petra in Pavla ter Materjo Božjo na Hriberci

15. maj 2024: Festival duševnega zdravja

17. maj 2024: Po dolenjskih poteh, od Kostanjevice doPleterij, kjer se nebesa stikajo z zemljo

13. maj 2024: Umetnostno-zgodovinski sprehod po pokopališču Pobrežje

23. april 2024: Zdravje je doma v naročju narave

12. april. 2024: »TRST JE NAŠ« – razstava Vincenta van Gogha in ogled mesta

17. maj 2024: Po dolenjskih poteh, od Kostanjevice do
Pleterij, kjer se nebesa stikajo z zemljo